Franja

quīngēnārius 3 (quīngēnī)

1. iz petsto sestoječ, ki ima (šteje) po petsto (mož): cohortes Ca.

2. sestoječ iz petsto sploh: thorax Plin. 500 funtov težek, petstofunten, lanx Plin. 500 funtov težka, petstofuntna.

quīngēnī -ae -a (nam. *quīngent-sui iz quīngentī)

1. po petsto: Ci. ep., Suet., peregrinus eques quingenos (sc. denarios) accepit Cu.

2. sploh petsto: horum pars dimidia duo milia quingeni Col.

quīnī -ae -a, gen. pl. nav. quīnûm, num. distributivum (nam. *quīnc-snī iz quīnque)

1. po pet: Ci., H., Col., Plin. idr., IV legiones quinis milibus peditum L., quinos pedes altae fossae C., bis quinos silet ille dies V. deset dni; zveze: quini deni, quini viceni, quini quinquageni itd. po 15, po 25, po 55 itd.

2. (skupaj) pet, petero (ali pl.): Pl., O. idr., quina nomina principum L., quina armenta redibant V. V istem pomenu redko sg. quīnus 3: non altiores quino semipede Plin. 2,5 čevlja, lex quina vicenaria Pl. ne dovoljujoč človeku ukrepati pred 25. letom (njegovega življenja).

quīnquāgēnī -ae -a, gen. pl. nav. -genûm, num. distributivum (quīnquāgintā)

1. po petdeset: Plin., Suet., Vitr. idr., in singulos HS quinquagena milia Ci. po 500.000 sestercijev, quinquagenis milibus damnari Ci.; redkeje v sg.: quinquageno filo Plin., fertilem centena quinquagena fruge campum Plin. ki rodi stoinpetdesetero (stopetdesetkratno).

2. sploh petdeset: bis quinquagenis empta est domus milibus Mart.

quintar od pet eno odvzeti; po žrebu določiti; vojska novačiti, nabirati za vojaško službo

quis-quis, (quae-quae), quid-quid, priličeno quic-quid, pron. relativum (klas. skoraj vselej z glag. v ind.)

1. subst. kdor koli (kdorkoli), kar koli (karkoli), kdor si bodi (kdorsibodi), vsak(do), ki (v pl. vsi, ki), vse, kar: Pl., Ter., V., H. idr., quīsquis est … de liberis Ci., quicquid tu contra dixeris Ci., quidquid est Pl. naj bo iz tega, kar hoče; z glag. v pl.: quisquis ubique, viri, dociles advertite mentes O.; z gen.: deorum quisquis amicior Afris H.; poseb. neutr. z gen. = kolikor: L., Col., Q. idr., quidquid naviûm habebat C., quidquid caelati argenti fuit Ci., quidquid cibi sumpsi N., deorum quidquid regit terras H. vsi bogovi, ki … ; adv. acc. quidquid = (za) kolikor, čim dalj(e), čim več: quidquid ab urbe longius proferent arma L., quidquid progredior L., quidquid amare patrem videntur Gell. kolikor tudi, quidquid (= quantum) amas Cat., omnia venibunt, quiqui (za kolikor koli, po čemer koli) licebunt, praesenti pecuniā Pl.

2. adj.
a) kateri si bodi (katerisibodi), kateri koli (katerikoli), kar prvi, kakršen koli, klas. le abl. sg. v zvezah quoquo modo kakor koli (kakorkoli), na vsak način, po vsakem, vsekakor: quoquo animo, consilio, tempore: quoquo modo se res habeat Ci. ep. bodi temu kakor koli, quoquo animo fecit Ci., quoquo tempore fuerit Ci. ep.; neklas. (poseb. od L. naprej) tudi v drugih sklonih: Plin., quisquis homo huc venerit Pl., quemquem hominem attigerit Pl., quisquis erit vitae color H., quisquis honos tumuli est V., liberos suos quibusquibus Romanis mancipio dabant L.; celo: quāquā de re locuti T.; neklas. se uporablja tudi neutr. quidquid adj.: suum quidquid genus serito Ca., quidquid tibi nomen est Pl., quidquid solamen humandi est V.; klas. pa je gen. cuicui v zvezi cuicuimodi (gl. tudi to besedo).
b) = quisque: in suo quisquis gradu L., ubi quidquid obiectum est L., quocumque in loco quisquis est Ci., quisquis amores aut metuat aut experietur amaros V., si quid a quoquo eorum furtum factum esse dicetur Ulp. (Dig.). — Quisquis kot fem.: mulier quisquis es Pl., quisquis es, mea mulier Caecil. ap. Non. — Od tod adv. abl.
a) quāquā koder le, kjer le, kamor le: Ap., Suet., Amm. idr., quaqua tangit Pl., quaqua incedit Pl.; quaqua versus na vse strani, vsepovsod: convalles … quaqua versus repositae Ap.
b) quōquō kamor koli (kamorkoli), kamor le: quoquo venias Pl., quoquo se verterint Ci.; z gen.: quoquo gentium Pl. ali quoquo terrarum Ter. povsod po svetu.

Opomba: Poleg quisquis in quidquid je bolj ali manj v rabi le abl. quōquō (gl. zgoraj); obl. quīquī, quāquā, quibusquibus so redke in neklas.

quotēnī -ae -a (quot) po koliko: partes … nescio quotenorum iugerum Ci. ep.

rabiot, biau [rabjo] masculin, familier ostanki hrane ali živil po prvi razdelitvi; presežek; nadurno delo; militaire dopolnilni službeni rok

aller chercher du rabiot de viande à la cuisine iti po ostanek, dodatek mesa v kuhinjo
faire du rabiot delati nadure; militaire služiti pri vojakih preko predpisane dobe
la durée du rabiot est égale au nombre de jours de prison encourus pendant le service militaire čas dodatne, dopolnilne vojaške službe je enak številu dni, prebitih v zaporu med vojaško službo

raccourcir [-kursir] verbe transitif okrajšati, skrajšati; populaire skrajšati za glavo, obglaviti; verbe intransitif postati krajši, skrčiti se, uskočiti se, zgrbančiti se; ubrati krajšo pot, zaviti po bližnjici

se raccourcir postati krajši, skrajšali se; potuhniti se
raccourcir une jupe, un discours skrajšati krilo, govor
les jours commencent à raccourcir dnevi sa začenjajo krajšati
la jupe a raccourci au lavage krilo se je uskočilo pri pranju
les robes raccourcissent cette année letos se nosijo krajše obleke
raccourcir la distance de 2 kilomètres skrajšati razdaljo za dva kilometra
tomber sur quelqu'un à bras raccourcis z vso silo tolči po kom

Rachegedanken, pl, želja po maščevanju

raciness [réisinis] samostalnik
samoraslost, svežina, živahnost; okus po zemlji; fin okus, buket (vina itd.), aroma; pikantnost

ráčiti -im
I. izvoljeti, blagovoljeti, blagoizvoljeti (-le-); naj gospod rači vstopiti v mojo skromno hišico
II. račiti se račiti se, biti po volji, sviđati se: nič se mi ne rači
ništa mi se ne da; ne rači mi se jesti
ne jede mi se

radiar izžarevati, žareti, sijati, svetiti; po radiu oddajati

radio² [réidiou] prehodni glagol (preteklik & pretekli deležnik radioed, sedanji deležnik radioing)
javiti, sporočiti po radiu, z brezžično telegrafijo; slikati, osvetliti, preiskati, presvetliti z rentgenskimi žarki
medicina zdraviti z radijem
neprehodni glagol
poslati sporočilo po radiu, oddajati vesti (poročila, novice) po radiu

radio-broadcast [réidiou brɔ́:dka:st]

1. samostalnik
radijska oddaja

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
oddajati po radiu

radiocomunicación ženski spol sporočilo po radiu

radiodiffuser [-difüze] verbe transitif prenašati, oddajati po radiu (un concert koncert)

conférence féminin radiodiffusée po radiu oddajano predavanje

radiodiffusion [-füzjɔ̃] féminin prenos po radiu, radiodifuzija

programmes masculin pluriel de radiodiffusion radijski programi
station féminin de radiodiffusion radijska oddajna postaja
Radiodiffusion Télévision française francoska radiotelevizija (RTV)

radiografiar (pres: -ío) medicina rentgenizirati; po radiu oddajati

radiogram [réidiougræm] samostalnik kratica za radio-gramophone
radiogram, radiotelegram, brezžična brzojavka; sporočilo, poslano po radiu
radiogramofon