Franja

rož|a² [ó] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Rose (parkovna Parkrose, stolistnica Moosrose)
kavalir z rožo der Rosenkavalier
vojna med belo in rdečo rožo zgodovina der Rosenkrieg

ruba f
andare a ruba trgov. iti za med, dobro se prodajati

Rugiī -ōrum, m Rúgij(c)i, germansko pleme, ki je sprva živelo v delti Visle, nato pa je poselilo ozemlje ob Baltiku med Odro in Vislo, in sicer področje zahodne Prusije in Pomorjanskega: T. — Soobl. Rugī: Amm.

run³ [rʌn] pridevnik
(o tekočini) iztekel, odcurel; raztopljen; vlit; raztaljen, staljen
navtika ki je dezertiral, dezerterski; (o ribi) ki se je preselila iz morja v reko na drstenje; (mleko) sesirjen
pogovorno utihotapljen, nezakonito uvožen

run butter raztopljeno maslo
run honey trcan med
a run man dezerter
run with lead vlit iz svinca

rūpēs -is, f (rumpere)

1. strma, ostro odsekana skalna(ta) stena, skala, skalovje, peč, pečina, pečévje, osténje, kŕš, kŕšje: O., Iust., Sil. idr., altissimae rupes C., cavata rupes V. prevešajoča se, sub ima rupe V., cavae rupes V., L. razjedene skale, peči, contusi ac debilitati inter saxa rupesque L., urbs (tecta) rupibus imposita L., abscissae rupes L., excelsissimae rupes Plin.; occ. kléč, klêče, klečévje, čér, čeróvje: Val. Fl. idr., rupes, quae prodit in aequor V., rupes pelagi V.

2. globel, prepad, brez(d)no, skalna razpoka, strma soteska, (strma) debèr (déber): asellum in rupes protrusit H., inter saxa rupesque L. med skalami in brezni, med skale in brezna.

rupture¹ [rʌ́pčə] samostalnik
prelom; pretrganje
figurativno spor, prelom, pretrg, prekinitev
medicina hernija, kila

diplomatic rupture prekinitev diplomatskih stikov
rupture support medicina kilni pas
they came to rupture prišlo je do razdora med njimi

rupture [rüptür] féminin zlom, prelom, prekinitev, razdvojitev, razdor; razbitje, pretrganje; odpoved, razveljavitev

rupture d'une digue prelom, razbitje jeza, nasipa
rupture d'une veine pretrg žile dovodnice
rupture d'un contrat, d'un mariage razveljavitev pogodbe, poroke (zakona)
rupture des relations diplomatiques, économiques prekinitev diplomatskih, gospodarskih stikov
rupture entre le passé et le présent prelom med preteklostjo in sedanjostjo
ils en sont venus à une rupture prišlo je do preloma med njimi (njima)
rupture d'équi libre izguba ravnotežja
rupture d'essieu zlom osi
lentative féminin de rupture (militaire) poskus prodora

Rutīlius 3 (rutilus) Rutílij(ev), ime rimskega rodu. Najbolj znani predstavniki so:

1. P. Rutilius Publij Rutilij, ljudski tribun l. 169 in nasprotnik cenzorja Tiberija Grakha, ki ga je prestavil med erarijce: L.

2. P. Rutilius Rufus Publij Rutilij Ruf, Panajtijev učenec, Lelijev (Lajlijev) in Scipionov prijatelj, vojaški tribun pred Numancijo, l. 109 legat v bojih proti Jugurti, govornik in zgodovinopisec: Ci., S., T., Suet., Val. Max.

3. P. Rutilius Lupus, Publij Rutilij Lup(us) (Volk), ljudski tribun l. 56, je po Pompejevem ukazu l. 48 upravljal Ahajo: C., Ci. ep.

4. P. Rutilius Lupus Publij Rutilij Lup(us), rimski retor za časa Avgusta in Tiberija, avtor spisa De figuris sententiarum: Q. — Od tod adj. Rutiliānus 3 Rutílijev, rutílijski, rutilijánski: narratio Ci. (zgodovinopisca Publija Rutilija Rufa).

sabljač samostalnik
ponavadi v športnem kontekstu (kdor sablja) ▸ kardvívó, vívó Sabljač dobiva točke za zadetke v ciljne površine na nasprotniku. ▸ A vívó akkor kap pontot, ha eltalálja az ellenfele célfelületeit.
Bil je tudi vnet sabljač in med enim takšnih dvobojev je dobil častno brazgotino čez obraz. ▸ Szenvedélyes vívó is volt, és az egyik ilyen mérkőzés során egy dicsőséges sebhelyet szerzett az arcára.

sabljanje samostalnik
1. ponavadi v športnem kontekstu (bojevanje s sabljami) ▸ vívás, szablyavívás, kardvívásEkipno tekmovanje v sabljanju z mečem so dobili Italijani, ekipno tekmovanje v gimnastiki pa Kitajci. ▸ A kardvívó csapatversenyt az olaszok, a tornász csapatversenyt pedig a kínaiak nyerték.
Sabljanje je eden najstarejših olimpijskih športov, na Slovenskem ga zasledimo že sredi 19. stoletja. ▸ A szablyavívás az egyik legrégebbi olimpiai sportág, amely a 19. század közepéig nyúlik vissza Szlovéniában.

2. (bojevanje s podolgovatimi predmeti) ▸ vívás, kardozás
Otroška leta je preživel med tekanjem po poljih, sabljanjem z odlomljenimi vejami in lovljenjem metuljev. ▸ A gyermekkorát azzal töltötte, hogy mezőkön szaladgált, letört ágakkal kardozott és pillangókat kergetett.

3. (oster in napet dialog) ▸ szócsata, szópárbaj
Prav parlament ob Temzi je visoka šola replik, bodic in duhovitosti - spomnimo se samo Winstona Churchilla in njegovega besednega sabljanja z neko predstavnico nežnega spola. ▸ A Temze melletti parlament a szópárbaj, a tüskék és a szellemesség magasiskolája – elég csak Winston Churchillre és a szebbik nem képviselőivel folytatott szócsatájára gondolni.
In razvnelo se je bojevito sabljanje stroke ter občinskih predstavnikov, vmešal se je tudi predstavnik ljubiteljskih rezbarjev. ▸ És fellángolt a harcias szócsata a szakma és a községi tisztségviselők között, amelyhez a műkedvelő fafaragók elnöke is csatlakozott.

saborder [sabɔrde] verbe transitif (prostovoljno) potopiti (un navire ladjo)

se saborder prostovoljno potopiti svojo ladjo
saborder son entreprise, se saborder prostovoljno napraviti konec delovanju podjetja
plusieurs journaux se sont sabordés pendant l'occupation allemande mnogo časopisov je prostovoljno prenehalo (izhajati) med nemško okupacijo

Sacae -ārum, m Sáki, divje skitsko nomadsko pleme, ki je živelo med rekama Oks in Jaksart: CAT., CU., SIL., MEL., PLIN. Sg. Sacēs -ae, m Sák: CL.

sacer -era -erum (prim. osk. σακορο = lat. sacrum ali sacra, sakrib (abl.), sakrím = lat. hostiam, sakruvit = lat. sacrat, sakrvist = lat. sacrabit, sakarater = lat. sacratur, sakraítir = lat. sacretur, sakrannus = lat. sacrandas, sakrahíter = lat. sanciatur, sacrificetur, sakasias = lat. sacrariae, sakaraklúm = lat. sacellum, templum, umbr. sakra = lat. sacras, sakre = lat. sacrum, pelignijsko sacaracirix = lat. sacratrix, sacerdos; sem spadajo tudi lat. izpeljanke iz debla *sanko-: Sancus, Sanquālis, sancīre, sanctus)

1. kakemu božanstvu ali bogovom posvečen, svet; abs.: quidquid destinatum est dis, sacrum vocatur MACR., ara PL., aedes sacra O., aedes sacrae CI. EP., aedificia ... sacra, profana CI., locus sacer et profanus CI., neque ulli loco parcerent, sive sacer sive profanus, sive privatus esset sive publicus H., sacrum Mavortis arvum O., lucus late sacer V., sacrum Ilion H. (prim. gr. Τροίης ἱερὸν πτολίεϑρον HOM.), Tarentum (namreč Neptunu) H., sacrae arces H. (o svetišču boginje Viktorije na Kapitolu), sacer paries (sc. templi) H., tura liquescere limine sacro H., sacrum tus H., ignibus sacris imponit libamina V., sacer fluvius, fons V. ali sacri amnes, fontes O. ali ad aquae bene caput sacrae H. (sc. rečnemu bogu oz. nimfam, bivajočim v studencih), sacri montes SIL. (o Alpah, pred katerimi so ljudje zaradi njihove neprehodnosti imeli sveto spoštovanje), sacra vitis (sc. Bakhu) ENN. FR., H., laurus V., H. ali vates H., TIB. (sc. Apolonu), sacer (sc. diis) interpresque deorum ... Orpheus H., sustulit os sacrum caelo V., voces sacrae H. bajalne (čarovne) besede, čarodejni izreki, zagovori, uroki, effigies sacrae divom P., villae signis et tabulis refertae partim publicis, partim etiam sacris CI., sacra laurus H., hircus V., ales (sc. zaradi avgurijev) V., sanguis (sc. hostiae) CAT., pisces PLIN. (menda morska božanstva), sacra arma L., aurum ... sacruum omne iudicatum L., pecunia sacra (naspr. privata) Q., foedus CU., ius sacrum (naspr. publicum, privatum) Q., iura sacerrima lecti O., sacrum silentium H. pobožno molčanje, pobožen molk, sveta tišina, miscebis sacra profanis H., sacra profanaque omnia polluere S., tempus sacrum H., luces sacrae H. prazniki, dies sacra SUET., sacris diebus COL., sacrae semina mentis O. božjega, sacer chorus O., vulgus sacrum CL. zbor (zborovanje) bogov, litterae sacrae ECCL. sveto pismo, biblija; pesn. o božanstvih samih: sacra Cybele, Vesta PR.; kot medic. (anatomski) t. t. ŏs sacrum CAEL. (= gr. ἱερὸν ὀστέον) sveta kost, križnica; v zvezi s kakim subst. kot krajevni nom. propr.: Sacer mons L. Sveta gora ob desnem bregu Aniene, 4,5 km severovzhodno od Rima; tja so se plebejci dvakrat izselili (l. 494 in 449), Sacra via CI., le pesn. via sacra H. Sveta cesta v Rimu, pesn. (sinekdoha) tudi sacer clivus H., MART. pravzaprav Sveti klanec (ki je le del Svete ceste); ta cesta je vodila preko Velije in južne strani Foruma na Kapitol(ij). Po njej so šli slovesni verski, pa tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču Kapitol(ij)skega Jupitra, Sacrum promunturium ali promunturium Sacrum PLIN. Sveti rt, Sveto predgorje v Luzitaniji, Mare sacrum CAEL. ali sacer Oceanus SEN. RH. Sveto = Veliko svetovno morje. Klas. se veže sacer z gen., pesn. in neklas. tudi z dat.: sacra urna Veneris PL., illa insula eorum deorum sacra putatur CI., anseres sacri Iunonis L., Batti veteris sacrum sepulcrum CAT., feram nomine axin … sacrorum Liberi patris PLIN., partem decumam Apollini sacram esse L., sacer cervus Nymphis, sacra Iovi quercus O., Fauno sacer oleaster V., Cereri sacer Polyphoetes V. Cererin svečenik, sacrum Soli id animal T., Diti sacra cupressus PLIN.; metaf.: pugionem velut magno operi sacrum T. posvečeno = namenjeno; occ. svet = častitljiv, veličasten, mogočen, vzvišen, visok, velik: (v besedni igri) et hi postulant, ut sacrosancti (za velesvete, nedotakljive) habeantur, quibus ipsi dii neque sacri (veliki) neque sancti (sveti) sunt? L., sacros qui laedat amantes PR., o sacer et magnus vatum labor LUCAN., heu sacri vatum errores SIL., Maro MART., lingua (sc. Ciceronis) MART., memoria patris Q., sacerrima eloquentia SEN. RH.; poseb. glede cesarja: (sc. Tiberius) alium dicentem sacras eius occupationes ... verba mutare et ... pro sacris laboriosas dicere coëgit SUET., sacrā Caesaris aure, sacri lateris custos MART.; od tod v poznejši dobi = cesarski, Njegovo Veličanstvo zadevajoč, Njegovega Veličanstva (gen.): auditio, constitutiones ICTI., apud aures sacras mentitus est AMM.

2.
a) (kot relig. t. t.) kakemu podzemeljskemu božanstvu posvečen ali mu pripadel (kot žrtev), od tod preklet; abs.: patronus, si clienti fraudem fecerit, sacer esto TAB. XII AP. SERV., eum, qui eorum cuiquam nocuerit, sacrum sanciri L., uter aedilis fueritve vestrum praetor, is intestabilis et sacer esto H.; z dat.: sanciendo, ut, qui tribunis plebis, aedilibus, iudicibus decemviris nocuisset, eius caput Iovi (sc. Stygio) sacrum esset PLEBISCITUM VETUS AP. L., hominum, quos leges sacros esse certis dis iubent MACR.
b) metaf. sploh preklet, preklican, oduren, mrzek, ostuden, osovražen, nesrečen, zaklet = hudonosen, zlo prinašajoč: STAT. idr., ego sum sacer, scelestus PL., unus istic servus est sacerrimus PL., o sacrum scurram et malum AFR. AP. NON., sacer nepotibus cruor Remi H. = prekletstvo vnukom, auri sacra fames V., (sc. aurum) sacrum fame PLIN., venenum (sc. Medeae) VAL. FL., libellus CAT., hircus alarum CAT., sacrae res ludicrae COD. I. prekleto (preklicano) igranje, sacra passio CAEL. pádavica, božjast, epilepsíja = božja oblast, sacer ignis, gl. pod ignis. – Od tod subst. sacrum -ī, n nekaj posvečenega, svetega

1. posvečena stvar, sveta stvar (podoba, priprava, posoda, orodje), svetinja, svetišče, svetiščni zaklad, svetiščno premoženje (imetje, blago): sacrum sacrove commendatum qui cleperit rapsitque, parricida esto LEX AP. CI., sacra ex aedibus suis eripuisse CI., sacra omnia proferre AUCT. B. ALX., tu, genitor, cape sacra manu V., cumque suis penetralia sacris O. s podobami bogov, s penati, (sc. incedebat) velut qui Iunonis sacra ferret H. Junonino posodje in orodje, apud Cloacinae sacrum PL., ignoscite, sacra O. svetišča, nihil ex sacro attingere CI. svetiščnega premoženja, sacra canunt V. svete = daritvene pesmi; pesn. metaf. sacra = svete (Muzam posvečene) pesnitve (pesmi), sveto pesništvo: sacra caelestia O., vatum PERS., Maronis MART.; occ. dar, daritev, žrtev, žrtvina darina: sacra in mensa penatium deorum ponere NAEV. FR., sacrum accendere PH., sacrum id Vulcano cremare L.

2. daritev, darovanje, žrtvovanje, sveto opravilo, svet obred, od tod (večinoma v pl.) božja služba, bogoslužje, praznovanje, praznik: SIL., STAT. idr., inter officium turbamque sacri O., Graeco sacro CI. po grškem obredu, mos sacrorum V., rex sacrorum CI. daritveni svečenik, morientibus operire oculos ... sacrum est PLIN., fabacia in sacro est PLIN., novemdiale sacrum edictum L., Romanis quoque ab eodem prodigio novemdiale sacrum susceptum est L., sacrum facere Herculi L., Iunoni (Iovi O.) sacrum facere PR. ali perpetrare sacrum L. ali solemne sacrum conficere FL. ali sacra Iovi Stygio perficere V. opraviti (opravljati) daritev, darovati, instaurabat sacrum dis loci T., sacra facere Herculi L. žrtvovati, sacris operari L., plurima sacra obire L., sacra solemnia obeunto LEX AP. CI. svete daritve, custos Herculei sacri V. žrtvovanja Herkulu = Herkulovega bogoslužja, Cereris arcanae sacrum H. tajno, skrivno Cererino bogoslužje (= misteriji), sollemne Apollinis sacrum SUET. bogoslužje; pl. v pomenu bogoslužje: sacrorum religio CI., sacra Cereris CI., sacra Eleusinia SUET., sacra Orphica CI., ea sacra, quae maiores nostri ab exteris nationibus adscita atque arcessita coluerunt CI., Romana sacra suscipere L., arcana sacra H., sacra procuranda sacerdotibus tradere N. opravljanje bogoslužja. Prim. sacra publica L. državno bogoslužje, državno verstvo, naspr. sacra privata CI. zasebno bogoslužje, in to gentilicia sacra L. rodovno bogoslužje, ki so ga opravljali posamezni rimski rodovi (gentes), in sacrum familiare MACR. družinska (rodbinska) daritev, ki jo je opravljala posamezna družina (rodbina, familia): an gentilicia sacra ne in bello quidem intermitti, publica sacra in pace deseri placet L. To precej potratno in celo od države nadzirano zasebno bogoslužje so Rimljani opravljali kar najskrbneje: vsakokratni dedič premoženja in posinovljenec sta morala prevzeti tudi ta sacra; sacra iugalia ali socialia O. ali sacra nuptialia Q. poročna slovesnost, poročno slavje. Preg.: inter sacrum (med žrtvijo, med darovanjem) saxumque (in kremenom, s katerim je fecial ubil darilno živinče) sto PL. = na grlu imam nastavljen nož, sem med kladivom in nakovalom. tj. sem v veliki stiski (nevarnosti), tako tudi: inter sacrum et saxum positus cruciabar AP., heredites sine sacris PL. dediščina brez potratnega rodovnega bogoslužja = velik dobiček brez stroškov.

3. metaf. sacra tajnosti, skrivnosti, tajna (skrita) opravila, misteriji: quibus sacris ista sica initiata sit, nescio CI., sacra tori O., litterarum sacra colere Q., sacra studiorum profanare T.

Opomba: Predklas. soobl. sācris, m: sacres porci PL., VARR.; acc. sg. sacrem porcum navaja: FEST.

Sacri-portus -ūs, m (sacer in portus) Sakripórt

1. mesto v bližini Rima na ozemlju Volskov med Signijo in Prenestom, kjer je Sula premagal mladega Marija: L. EPIT., VELL., FL., AUR.; v tmezi: quot apud Sacri cecĭdere cadavera portum? LUCAN.

2. mesto ob Tarentskem zalivu: L.

sȁd, sàdā prisl. sedaj, zdaj: sad ili nikad; ne znam kud je nestao, sad je bio ovdje; ona će sad na doći zdaj zdaj bo prisla; sad smjesta može banuti među nas zdajci lahko plane med nas

saevitia -ae, f (saevus) besnost, divjost, divjaštvo, divjaškost, pobesnelost; o živalih: canum PLIN., ad saevitiam ferae gignuntur Q.; metaf.

1. o ljudeh bès, bésnost, besnôta, besnilo, besnenje, divjost, divjaštvo, divjanje, pobesnelost, silovitost, burnost, ljutost, grozovitost, krutost, okrutnost, ostrost, strogost: TER., PETR., SEN. PH., PLIN., PLIN. IUN., SUET., IUST. idr., aut saevitiam aut clementiam iudicis CI., iis, qui vi oppressos imperio coërcent, sit sane adhibenda saevitia CI., saevitia Apii, patris in filium L., feneratorum S., hostium S., T., tantā temperantiā inter ambitionem saevitiamque moderatus S. med milostjo in strogostjo, saevitiam (= animum durum et ab amore alienum) durae contudit Iasidos PR., saevitia principis T.

2. o stvareh in abstr. sila, silnost, bès, bésnost, besnôta, besnilo, besnenje, divjost, divjanje, ostrost, hudost: temporis (= hiemis), belli S., hiemis COL., PLIN. huda zima, maris CU., VELL., PLIN., pelagi O., caeli CU., saevitia annonae T. huda draginja, amoris COL., igneam saevitiam blandiri COL., saevitia dictorum, ingenii SUET.

saje samostalnik
(produkt zgorevanja) ▸ koromPrihitelo je deset gasilcev, ki so ugotovili, da so se vnele saje v dimniku. ▸ Tíz tűzoltó sietett a helyszínre, akik megállapították, hogy a korom gyulladt be a kéményben.
Filter za saje iz izpušnih plinov odstranjuje škodljive saje, ki se tvorijo med delovanjem motorja. ▸ A koromszűrő kivonja a kipufogógázokból a motor működése közben keletkező káros kormot.
Sopomenke: črne saje, črni ogljik

salicastrum -ī, n (salix) bot. salikáster = „vrbovača“, „vrbovnica“, „vrbovka “, vrsta divje vinske trte, ki raste med vrbjem: est huic similis, sed in salictis nascens; ideo distinguitur nomine, cum eosdem usus habeat, et salicastrum vocatur PLIN.

salir* iti ven, oditi, na sprehod iti; odpotovati; startati; oddaljiti se; izstopiti; vzkaliti, vzbrsteti; izteči (tekočina); odlikovati se; osvoboditi se (česa); iziti (knjiga); gledališče nastopiti na odru; izhajati, izvirati; vziti (sonce); najti odjem (blago); izigrati (karto); posrečiti se

salir bien dobro se izteči, posrečiti se
salió bien posrečilo se je
salir fuera de tono grób postati
salir ganancioso korist odnesti
salir garante, salir fiador jamčiti za
salir indemne nobene škode ne utrpeti, zdravo kožo odnesti
salir responsable (de) jamčiti (za)
salir vencedor iziti kot zmagovalec, zmagati
traje de salir sprehodna obleka
al salir pri odhajanju, pri odhodu
¡acaba de salir! pravkar izšlo
sale una buena ocasión nudi se dobra prilika
me sale muy caro predrago mi je
¿quién sale? kdo začne? (pri igri)
¡eso te saldrá caro! to te bo drago stalo!
salió alcalde bil je izvoljen za župana
salió buen artista postal je dober umetnik
salir volando iz-, od-leteti; naglo ven steči
salir reprobado pasti (o učencu)
salió a su padre podoben je svojemu očetu
me sale a 10 pesetas la libra stane me 10 peset funt
la calle sale a la plaza cesta se izteka v trg
salir al campo iti na deželo
salir a dar una vuelta na sprehod iti
salir a luz na svet priti; na dan priti, iziti (knjiga)
salir a lo mismo na isto priti
salir al paso komu nasproti iti
salir a rastras splaziti se ven
salir a las tablas, salir al público iti h gledališču
salir con un suspenso pasti (v šoli)
salir de apuros izvleči se iz težave
salir de casa iz hiše (od doma) iti
salir de caza na lov iti
salir del desmayo k sebi priti (iz omedlevice)
salir de una enfermedad preboleti bolezen
salir de juicio, salir de tino ob pamet priti
salir de madre razliti se (o reki)
salir de la regla izjema biti
salir de viaje odpotovati
eso no sale de él (fig) to ni na njegovem zelniku zraslo
¡que no salga de nosotros! to naj ostane med nama (nami)!
salir en público na ulici se pokazati
salir por alg. porok biti za koga
salir por fiador, salir por uno jamčiti za koga
salir tras alg. teči za kom, zasledovati koga
salirse iti ven, izskočiti, teči iz; osvoboditi se (česa)
salirse con a. izpeljati kaj
salirse con la suya prodreti s svojim mnenjem
se ha salido la leche mleko je prekipelo
salirse del compás priti iz takta
salirse de los rieles iztiriti se (vlak)
se le sale a los ojos (fig) to se mu takoj vidi
salir mal parado slabo se odrezati

salto¹ m

1. skakanje, skok:
fare, spiccare un salto skočiti
fare due, quattro salti pog. poskočiti, zavrteti se, zaplesati
salto nel buio pren. skok v neznano, tvegana odločitev
salto della quaglia pren. publ. nenaravno sklepanje zavezništev

2. šport skok:
salto in alto, in lungo, con l'asta skok v višino, v dolžino, s palico
salto triplo troskok
salto mortale smrtni skok
fare i salti mortali pren. lomiti si vrat, naprezati se na vso moč
fare i salti mortali dalla gioia pog. od veselja delati kozolce

3. ekst. skok; kratek obisk:
devo fare un salto in ufficio moram skočiti do pisarne

4. ekst. skok, nagel prehod; izpustitev; nagla podražitev:
a salti skokovito
salto di qualità kvalitetni skok
fare il salto šol. preskočiti razred
la traduzione ha un salto di tre righe v prevodu so izpuščene tri vrstice
tra ieri e oggi c'è stato un bel salto di temperatura med včerajšnjim in današnjim dnem je temperatura precej poskočila
questa settimana i prezzi hanno fatto un altro salto ta teden so cene spet poskočile

5. (višinska) razlika

6. kulin.
al salto pražen (jed)