Franja

Saguntum -ī, n (L., PLIN., LUCAN.) in Saguntus -ī, f (L., MEL., PLIN., SIL., STAT., FL.), v gen. in acc. (ne da bi bil spol določen): CI. (Ζάκυνϑος, Ζάκανϑα) Sagúnt (zdaj Muro viedro), mesto v Tarakonski Hispaniji severno od Valenci(j)e. Od tod adj. Saguntīnus 3 sagúntski, saguntínski: CA., PLIN., IUV., MART., FL. idr., clades, rabies, socii L.; subst. Saguntīnī -ōrum, m Saguntíni, Sagún(t)čani, Sagúntijci, preb. Sagunta: L., S. FR., AUCT. B. HISP., FRONT.; isti tudi Saguntiī -ûm, m Sagúntijci, Sagún(t)čani: S. FR.

Sais -is, f (Σάϊς) Sáis, staro glavno mesto Spodnjega Egipta v zahodni delti s krasnim svetiščem boginje Nejte (Neith) (zdaj Sa el-Hagar) MEL., PLIN. Od tod adj.

1. Saītēs -ae, m sáijski, sáiški, saítski: nomos PLIN.; subst. Saītae -ārum, m Sáijci, Saíti, preb. mesta Sais: CI.

2. Saīticus 3 sáijski, sáiški, saítski: charta PLIN.

sajenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Pflanzen, die Pflanzung, Anpflanzung, na prosto, na gredo: das Auspflanzen
mesto sajenja die Pflanzstelle

Sala -ae, f Sála, mesto v Tingijski Mavretaniji (Mauretania Tingitana, zdaj Bou-Regreb): MEL.

Salamīs -īnis, acc. -īnem in -īna, f (Σαλαμίς) Salamína

1. otok in mesto v Saronskem zalivu nasproti Elevzine in Atike, domovina in prestolnica Ajakidov Telamona, Ajaka in Tevkra; tu je združeno grško ladjevje pod vodstvom Temistokla l. 480 premagalo Perzijce: CI., N., V., H., HYG., VAL. MAX., PLIN.; meton. = bitka pri Salamini: LUCAN., FL. – Lat. soobl. Salamīna -ae, f: VAL. MAX., IUST., HIER.; pozna gr. soobl. Salamīn -īnis, f (Σαλαμίν -ῖνος) Salamín(a): HYG. – Od tod adj.
a) Salamīniacus 3 (Σαλαμινιακός) salamín(ij)ski: LUCAN., SIL.
b) Salamīnius 3 (Σαλαμίνιος) salamín(ij)ski: IUST., FRONT., tropaeum CI., victoria N. pri Salamini, Teucer H. iz Salamine, Salaminec; subst. Salamīniī -ōrum, m Salamín(ij)ci, preb. Salamine: CI., PLIN.

2. mesto na Cipru, ki ga je baje ustanovil Tevkros: CI. EP., O., H., VELL., MEL. Od tod adj. Salamīnius 3 salamín(ij)ski: Iuppiter T. v Salamini čaščen, insulae PLIN. nasproti Salamine ležeči; subst. Salamīniī -ōrum, m Salamín(ij)ci: CI. EP.

Salapia -ae, f Salápija, mesto v Apuliji: L., PLIN., FRONT., PRISC. – Soobl. Salpia -ae, f Sálpija: VITR. in Salapiae -ārum, f Salápije: FRONT. – Od tod adj.

1. Salapīnus (po nekaterih izdajah Salpīnus) 3 salápijski, sálpijski, sal(a)pínski: palus LUCAN.; subst. Salapīnī -ōrum, m (CI.) in Salpīnī -ōrum, m (VITR.) m Salápijci, Sálpijci, Salapín(c)i, Salpín(c)i, preb. Salapije (Salpije).

2. Salapitānus 3 salápijski, salapitánski: PRISC.; subst. Salapitānī -ōrum, m = Salapīnī Salapitán(c)i: L.

salaried [sǽlərid] pridevnik
ki ima stalno mesečno plačo; stalno plačan

a salaried employee nameščenec s stalno plačo
a salaried position plačano službeno mesto (služba)

Salernum -ī, n Salêrnum, primorsko mesto v južni Kampaniji (zdaj Salerno): L., H., CORN., VELL., PLIN. Od tod adj. Salernitānus 3 salêrnski, salernitánski: latebra PLIN., regio VAL. MAX.; subst. Salernus -ī, m Salêrnec: pugnacis tela Salerni SIL.

Salgane͡us -eos, acc. -ea, f Salganêj, mesto v Bojotiji: L.

Salōna -ae, f (AUCT. B. ALX., LUCAN., MEL., PLIN.) ali Salōnae -ārum, f (C.) Salóna ali Salóne (zdaj Salona, Solin), mesto s pristaniščem v Dalmaciji. Od tod adj.

1. Salōnēnsis -e salónski: colonia DON.

2. Salōnītānus 3 salónski, salonitánski: urbs (= Salonae) AUG.

3. Salōnīnus 3 salónski, salonínski, iz Salóne izhajajoč (prihajajoč, izvirajoč); od tod subst. Salōnīnus -ī, m Salónski, Salónec, Salonín (kot priimek sina Azinija Poliona, ki je ustanovil Salono): SERV.

Salpīnum -ī, n Salpín, mesto v Etruriji blizu Volzinijev. Od tod adj. Salpīnās -ātis salpínski, salpinátski: ager L.; subst. Salpīnātēs -um, m Salpín(c)i, Salpináti, preb. Salpina: L.

salt¹ [sɔ:lt] samostalnik
(kuhinjska) sol
kemija sol (često množina)
medicina (odvajalna) sol
figurativno začimba, sol, ostroumnost, dovtipnost, duhovitost
domačno mornar; sodček za sol

in salt namočen v raztopini soli, nasoljen
above (below) the salt figurativno na gornjem (spodnjem) koncu mize
with a grain of salt figurativno razsodno, s pametnim premislekom, ne dobesedno
the salt of the earth figurativno sol zemlje, elita
an old salt star mornar, figurativno morski volk
salt of lemon oksalna kislina za odstranitev madežev črnila
attic salt figurativno duhovitost
common salt kuhinjska sol
Glauber's salt Glauberjeva grenka sol, natrijev sulfat
Epsom salt grenka sol, magnezijev sulfat, purgativ
rock-salt kamena sol
sea-salt morska sol
smelling-salts dišeča sol (proti omedlevici)
a speech full of salt začinjen, zabeljen govor
table salt namizna, fina sol
to be the salt of earth figurativno biti sol (elita, smetana) zemlje
to be true to one's salt biti zvest svojemu gospodarju
you are not made of salt figurativno nisi iz sladkorja (lahkó greš na dež)
he is not worth his salt figurativno ni za nobeno rabo, je popolnoma nesposoben
to eat salt with s.o. biti gost koga
to eat s.o.'s salt figurativno uživati gostoljubnost koga, jesti njegov kruh; biti odvisen od koga
to drop (a pinch of) salt on the tail of a bird natresti soli ptiču na rep (da bi ga ujeli)
to be seated above (below) the salt zgodovina zavzemati mesto uglednega (nepomembnega) gosta pri mizi
to sit below the salt sedeti poleg neuglednih gostov ali služinčadi pri obedu
to take with a grain of salt vzeti (kaj) z vso opreznostjo, zadržanostjo, rezervo

Salvador samostalnik
1. (država) ▸ Salvador [állam]Sopomenke: Republika Salvador

2. (mesto v Braziliji) ▸ Salvador [város Brazíliában]

Salzburg samostalnik
(mesto v Avstriji) ▸ Salzburg

Samara² -ae, f Sámara, reka v Belgijski Galiji (zdaj Somme), ob njej mesto Samarobrīva -ae, f Samarobríva (= „most čez Samaro“), glavno mesto Ambijancev (zdaj Amiens): C., CI. EP.

Samē -ēs, f (Σάμη, pri HOM. Σάμος) Sáma, staro ime jonskega otoka Kefalenija in njenega istoimenskega glavnega mesta (zdaj Kefalonija): V., O., SIL., MEL. (ki trdi, da je Sama otok blizu otoka Cefalenija; mesto omenja: L.). – Pesn. soobl. Samos (Samus) -ī, f (Σάμος) Sámos: O., AUS. – Od tod preb. Samaeī -ōrum, m Samájci, Samošáni (Sámošani): L.

Samosata -ōrum, n (Σαμόσατα) Samózata (Samózate), glavno mesto sir(ij)ske province Komagena ob zahodnem bregu Evfrata (zdaj Samsat), rojstni kraj satirika Lukijana: PLIN. – Soobl. Samosata -ae, f Samózata: AMM. – Od tod adj. Samosatēnus 3 samozátski, iz Samózat(e) izvirajoč, kot subst. m Samózatec, Samozaténec, Samozá(t)čan: Paulus AMBR.

santo

A) agg.

1. svet; nedotakljiv

2. relig. svet:
acqua santa blagoslovljena voda
anno santo sveto leto, jubilej
campo santo pokopališče
Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
la santa messa sveta maša
il santo padre sveti oče, papež
Sant'Officio inkvizicija
santa sede sveti sedež
settimana santa veliki teden

3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
guerra santa sveta vojna
Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

4. pren. pog. zdravilen, koristen

5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
tutto il santo giorno ves božji dan
santa pazienza! moj bog!
darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

B) m

1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
la città del Santo Padova
tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
qualche santo aiuterà bo že kako

2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

3. relig. sveta podobica

4. pog. god

Sarajevo samostalnik
(glavno mesto Bosne in Hercegovine) ▸ Szarajevó [Bosznia-Hercegovina fővárosa]

Sardica -ae, f Sárdika, mesto v Spodnji Meziji: EUTR.