Franja

ritnic|a ženski spol (-e …) anatomija die Gesäßbacke, Pobacke, Sitzbacke, Hinterbacke, vulgarno Arschbacke
brazda med ritnicama die Gesäßspalte, die Kerbe

rival, e, aux [rival, vo] adjectif tekmovalen; masculin, féminin tekmec, -ica; koukurent, -tinja

sans rival brez tekmeca
avoir beaucoup de rivaux imeti mnogo tekmecev, konkurentov
éliminer, supplanter, vaincre tous ses vieux rivaux izločiti, spodriniti, premagati vse svoje stare tekmece, konkurente
deux équipes rivales med seboj tekmujoči moštvi
rival redoutable zelo nevaren tekmec

rixe [riks] féminin pretep; prepir

une rixe éclata entre les malelots dans un café prišlo je do pretepa med mornarji v neki kavarni

roaring [rɔ́:riŋ]

1. samostalnik
vpitje, kričanje, krohotanje, tuljenje; grmenje, bučanje, hrup
veterina nadušljivost

2. pridevnik
tuleč, rjoveč; bučen, hrupen, zelo glasen; buren
pogovorno ogromen, neizmeren, kolosalen, strašanski, strahovit; procvitajoč, napreden (trgovina); zelo uspešen
pogovorno odličen (zdravje), izvrsten, sijajen

roaring boy (lad) kričav deček, kričač
roaring business sijajna kupčija
the roaring forties del Atlantika med 40° in 50° severne širine, ki je često viharen
to be in roaring health prekipevati od zdravja
to do a roaring trade delati sijajne kupčije, zelo uspešno trgovati
to set a company roaring spraviti družbo v krohot

rokav samostalnik
1. (del oblačila) ▸ ujj, ruhaujjTedaj je začutil, da ga je nekdo prijel za rokav. ▸ Ekkor megérezte, hogy valaki megfogta a kabátujját.

2. (stranska struga) ▸ ágOb Muri in njenih rokavih ali strugah smo dečki preživeli večino poletja. ▸ A fiúk a nyár nagy részét a Mura medre vagy mellékágai mentén töltötték.
Tam potok naredi oster ovinek in se razcepi na dva rokava. ▸ Itt a patak élesen elkanyarodik, és két ágra szakad.
Reka se pred izlitjem v Atlantski ocean razcepi na kakih štirideset rokavov, katerih ustja se raztezajo čez 360 km obale. ▸ Mielőtt az Atlanti-óceánba torkollik, a folyó körülbelül negyven ágra szakad, ezek torkolatai 360 km hosszan húzódnak a parton.
Ko se reka razveji v več rokavov, postane tok v vsakem od njih šibkejši. ▸ Amikor a folyó több ágra szakad, mindegyik ágban csökken az áramlása.
Glavne poti mesta so bili rokavi reke in kanali, ki so jih med seboj povezovali. ▸ A város fő útvonalai a folyóágak és az őket összekötő csatornák voltak.
Povezane iztočnice: mrtvi rokav, rečni rokav, slepi rokav

rokodelec samostalnik
1. (obrtnik) ▸ kézművesSopomenke: obrtnik

2. izraža negativen odnos (o naravi dela) ▸ két kezi munkás
Delovna tovariša pa si tudi ne moreva biti, ker je on "minister", jaz pa kvečjemu rokodelec. ▸ Munkatársak sem lehetünk, hiszen ő „miniszter” én pedig legfeljebb kétkezi munkás vagyok.
Kirurgi veljamo med zdravniki za rokodelce, češ, naučimo se operirati, splošno medicinsko pa naj ne bi znali razmišljati. ▸ Mi sebészek kétkezi munkásnak számítunk az orvosok között, mivel úgymond megtanulunk műteni, de nem tudunk általános orvosi módon gondolkodni.

rosáceo rožnat, rdečkast

acne rosáceo (med) šen
rosáceas f pl rast rožnice

rosat [roza] adjectif, invariable rožni

huile féminin rosat rožno olje
miel masculin rosat rožni med

rōstrum -ī, n (rōdere)

1. glodalo, kljun pri perutnini, rilec, gobec, smrček itd. pri drugih živalih: L., Varr., Plin. idr., avium corneum rostrum Ci., (sc. canis) extento rostro O., rostrum aduncum O. veprov rilec, veprov čekan (okel), rostrum suis Ci., rostrum aprum V.; v zaničlj. pomenu ali v prijateljskem pogovoru tudi o človeških ustih gobec, (grda) usta, jezik, kljun: Pl., Petr.

2. metaf. o vsem, kar je rilčasto in s konico štrli iz česa
a) (kriva) konica (ost) α) vinogradniškega noža (vínjaka, vínjeka): Col. β) pluga: Plin. γ) svetilke, svečnika: Plin.
b) ladijski rilec (nos), ladijski kljun na sprednjem delu bojnih ladij, namenjen za odbijanje in prebijanje (prevrtanje) sovražnih ladij: C., Auct. b. Alx., V., Sil., Sen. ph. idr., navis rostro percussa N., regiae naves ferire rostro hostem non poterant L.

3. meton.
a) (pesn.) sprednji del ladje, prvi ladijski rt, ladijski gobec: V.
b) pl. rōstra (Rōstra) -ōrum, n govorniški oder (govoríšče, govórnica, besednica) na rimskem Forumu, okrašen s kljuni ladij, ki so jih Rimljani zajeli med latinsko vojno v bitki pri Anciju l. 338, pa tudi prostor okoli njega: Varr., L., T. idr., escendere in rostra Ci., descendere de rostris Ci., contionari conantem de rostris deducere C.; pesn.: rostra forumque optare Lucan. želeti ljudsko zborovanje = želeti mir, rostra movere Lucan. = tam (ondi) zbrano ljudstvo, a rostris H., Sen. ph., frigidus a Rostris manat per compita rumor H. od Foruma sem.

route [rut] féminin cesta; pot; vožnja; tek (reke); militaire pohod, marš; aéronautique letalska proga; marine vožnja, kurz, smer

en route spotoma, med potjo, na poti (pour v)
à moitié route na pol pota
en route! na pot!
bonne route! srečno pot, vožnjo!
route aérienne zračna pot, proga
route alpestre, asphaltée alpska, asfaltirana cesta
route en béton (précontraint) cesta iz (napetega) betona
route bitumée z asfaltom prevlečena cesta
route de col cesta čez gorski prelaz
route côtière obalna cesta
route de course dirkalna proga
route départementale cesta I. reda
route empierrée, d'évitement, goudronnée, de montagne gramozna, obvozna, z asfaltom prevlečena, gorska cesta
route nationale (RN) državna cesta
routes de navigation plovbne proge, linije
route pavée, poussiéreuse, provinciale tlakovana, prašna, podeželska cesta
route à priorité prednostna cesta
route rapide, express hitra cesta
route non revêtue neutrjena cesta
route de sortie izpadnica (cesta)
route du Sud cesta proti jugu
route de terre, par mer kopna, pomorska pot
route verglacée, enneigée poledenela, zasnežena cesta
accident masculin sur la route nezgoda, nesreča na cesti
circulation féminin sur les routes promet po cestah
code masculin de la route cestni prometni red, predpisi
courses féminin pluriel cyclistes sur route cestne kolesarske dirke
colonne féminin de route kolona na pohodu, na maršu
croisement masculin de routes cestno križišče
feuille féminin de route vojaška dovolilnica za individualno potovanje
grande route glavna prometna cesta, figuré velika cesta
police féminin de la route cestna, prometna policija
usager masculin de la route uporabnik ceste
arriver à Maribor par la route dospeti v M. po cesti
barrer la route à quelqu'un zapreti komu pot
couper la route à quelqu'un odrezati komu pot
demander la route à quelqu'un vprašati koga za pot
demander la route (automobilisme) hoteti prehiteti
être sur la bonne route biti na dobri, pravi poti
cette route est meurtrière ta cesta zahteva mnogo žrtev
faire route pour odpotovati v, marine odpluti v
faire route avec quelqu'un potovati, peljati se skupaj s kom
faire de la route mnogo se voziti (pluti)
faire fausse route priti s prave poti, izgubiti pot, zaiti; figuré (z)motiti se, biti na nepravi poti
se mettre en route kreniti, iti na pot
prendre sa route ubrati svojo pot (par po, čez)
souhaiter bonne route želeti (avtomobilistu) srečno pot, vožnjo
il y a deux heures de route je dve uri vožnje
la route est toute tracée (figuré) vemo, kaj je treba napraviti

royaume [rwajom] masculin kraljestvo, kraljevina

pas pour un royaume (familier) za nična svetu ne
le RoyaumeUni Združena kraljevina (Velika Britanija in severna Irska)
(religion) royaume céleste, des cieux, éternel nebeško kraljestvo
royaume de Dieu božje kraljestvo
au royaume des aveugles, les borgnes sont rois (proverbe) med slepci so enookci kralji
royaume des morts kraljestvo mrtvih, podzemlje, hades

rož|a² [ó] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Rose (parkovna Parkrose, stolistnica Moosrose)
kavalir z rožo der Rosenkavalier
vojna med belo in rdečo rožo zgodovina der Rosenkrieg

ruba f
andare a ruba trgov. iti za med, dobro se prodajati

Rugiī -ōrum, m Rúgij(c)i, germansko pleme, ki je sprva živelo v delti Visle, nato pa je poselilo ozemlje ob Baltiku med Odro in Vislo, in sicer področje zahodne Prusije in Pomorjanskega: T. — Soobl. Rugī: Amm.

run³ [rʌn] pridevnik
(o tekočini) iztekel, odcurel; raztopljen; vlit; raztaljen, staljen
navtika ki je dezertiral, dezerterski; (o ribi) ki se je preselila iz morja v reko na drstenje; (mleko) sesirjen
pogovorno utihotapljen, nezakonito uvožen

run butter raztopljeno maslo
run honey trcan med
a run man dezerter
run with lead vlit iz svinca

rūpēs -is, f (rumpere)

1. strma, ostro odsekana skalna(ta) stena, skala, skalovje, peč, pečina, pečévje, osténje, kŕš, kŕšje: O., Iust., Sil. idr., altissimae rupes C., cavata rupes V. prevešajoča se, sub ima rupe V., cavae rupes V., L. razjedene skale, peči, contusi ac debilitati inter saxa rupesque L., urbs (tecta) rupibus imposita L., abscissae rupes L., excelsissimae rupes Plin.; occ. kléč, klêče, klečévje, čér, čeróvje: Val. Fl. idr., rupes, quae prodit in aequor V., rupes pelagi V.

2. globel, prepad, brez(d)no, skalna razpoka, strma soteska, (strma) debèr (déber): asellum in rupes protrusit H., inter saxa rupesque L. med skalami in brezni, med skale in brezna.

rupture¹ [rʌ́pčə] samostalnik
prelom; pretrganje
figurativno spor, prelom, pretrg, prekinitev
medicina hernija, kila

diplomatic rupture prekinitev diplomatskih stikov
rupture support medicina kilni pas
they came to rupture prišlo je do razdora med njimi

rupture [rüptür] féminin zlom, prelom, prekinitev, razdvojitev, razdor; razbitje, pretrganje; odpoved, razveljavitev

rupture d'une digue prelom, razbitje jeza, nasipa
rupture d'une veine pretrg žile dovodnice
rupture d'un contrat, d'un mariage razveljavitev pogodbe, poroke (zakona)
rupture des relations diplomatiques, économiques prekinitev diplomatskih, gospodarskih stikov
rupture entre le passé et le présent prelom med preteklostjo in sedanjostjo
ils en sont venus à une rupture prišlo je do preloma med njimi (njima)
rupture d'équi libre izguba ravnotežja
rupture d'essieu zlom osi
lentative féminin de rupture (militaire) poskus prodora

Rutīlius 3 (rutilus) Rutílij(ev), ime rimskega rodu. Najbolj znani predstavniki so:

1. P. Rutilius Publij Rutilij, ljudski tribun l. 169 in nasprotnik cenzorja Tiberija Grakha, ki ga je prestavil med erarijce: L.

2. P. Rutilius Rufus Publij Rutilij Ruf, Panajtijev učenec, Lelijev (Lajlijev) in Scipionov prijatelj, vojaški tribun pred Numancijo, l. 109 legat v bojih proti Jugurti, govornik in zgodovinopisec: Ci., S., T., Suet., Val. Max.

3. P. Rutilius Lupus, Publij Rutilij Lup(us) (Volk), ljudski tribun l. 56, je po Pompejevem ukazu l. 48 upravljal Ahajo: C., Ci. ep.

4. P. Rutilius Lupus Publij Rutilij Lup(us), rimski retor za časa Avgusta in Tiberija, avtor spisa De figuris sententiarum: Q. — Od tod adj. Rutiliānus 3 Rutílijev, rutílijski, rutilijánski: narratio Ci. (zgodovinopisca Publija Rutilija Rufa).

sabljač samostalnik
ponavadi v športnem kontekstu (kdor sablja) ▸ kardvívó, vívó Sabljač dobiva točke za zadetke v ciljne površine na nasprotniku. ▸ A vívó akkor kap pontot, ha eltalálja az ellenfele célfelületeit.
Bil je tudi vnet sabljač in med enim takšnih dvobojev je dobil častno brazgotino čez obraz. ▸ Szenvedélyes vívó is volt, és az egyik ilyen mérkőzés során egy dicsőséges sebhelyet szerzett az arcára.