Franja

intervjú (-ja) m intervista:
prositi za intervju chiedere un'intervista
dati intervju dare, concedere, rilasciare un'intervista
intervju za radio, televizijski intervju intervista radiofonica, televisiva

intervjú interviú, -view f ; entrevista f

dati intervju conceder una entrevista

intimer [ɛ̃time] verbe transitif (uradno) sporočiti, naznaniti; dostaviti ukaz, ukazati; juridique pozvati (pred višjo instanco)

intimer un ordre à quelqu'un dati komu strog ukaz

intimidar zastrašiti

intimidarse dati se zastrašiti

investir [ɛ̃vɛstir] verbe transitif umestiti, ustoličiti, podeliti (quelqu'un de quelque chose komu kaj); investirati, naložiti denar (dans v); militaire obkoliti

investir quelqu'un d'autorité, d'une fonction dati, podeliti komu oblast, funkcijo
on l'a investi d'une autorité absolue, de tous les pouvoirs dali so mu vso oblast, vsa pooblastila
investir quelqu'un d'une procuration dati komu pooblastilo, polnomočje
investir quelqu'un de sa confiance popolnoma komu zaupati
investir une ville obkoliti, oblegati mesto
investir son argent dans l'industrie chimique investirati svoj denar v kemično industrijo
la police a investi le repaire des bandits policija je obkolila skrivališče banditov

Ĭolē -ēs, f (Ἰόλη) Jóla, hči ojhalijskega kralja Evrita. Ta je obljubil Jolo tistemu, ki ga bo premagal v streljanju z lokom. Čeprav je Herakles zmagal, mu Evrit ni hotel dati svoje hčere za ženo. Herakles je zato razdejal Ojhalijo in ujel Jolo. Dejanejrina ljubosumnost na Jolo je bila vzrok junakove smrti. Po Heraklovi smrti se je Jola omožila z njegovim sinom Hilom: O., Hyg.

iter, itineris, n (īre, prim. itiō; qua ibant, ab itu iter appellarunt Varr.; gen. sg. prvotno *itinis, potem iteris, obe obl. združeni v itineris; prim. iocineris pod iecur)

1. hoja, hod, pot; occ. (po)hod, marš: itinera egressusque eius explorare S. vsako njegovo stopinjo, iter hac habui Ter. imam pot, namenjen sem semkaj, iter illi saepius in forum Plin. iun. pogosto je šel na forum; tako zlasti: in itinere (itinere L.) C., Ci. med potjo, potoma, spotoma, gredoč, grede; podobno: ex itinere Ci. stran iti, stran (na stran) kreniti; toda: missa est epistula ex itinere Ci. s poti, aliquam itinere prohibere C. komu ne dati (dovoliti) oditi, i. intendere L. ali contendere Ci. hojo pospešiti, hitreje hoditi, continuare iter die ac nocte C. noč in dan hoditi (marširati), iter pergere Ter.

2. konkr. potovanje, pot, hod, vožnja: in illo itinere venit Lampsacum Ci., si suā sponte iter Ameriam faceret Ci., itinera, quae nostri imperatores fecerunt Ci., sibi iter esse Romam Ci. = eum iter Romam habere Ci. potovati mora, mora na pot, confecto itinere Ci., Suet. po končanem potovanju, se ad iter parare L., cum iter ingressus ero Ci. ko bom nastopil pot, itinere pedestri Syriam petere L. po suhem (kopnem), committere se itineri Ci., iter unā facere, i. pedibus facere Ci., eos agros Hercules itinerum suorum terminos (fecit) Ci.; metaf. (o rekah) tek, tok: amnes iter, quod coeperunt, percurrunt Cu.

3. meton.
a) pot ali hod (kot potna mera): abesse iter unius diei C. dan hoda, Hercynia silva expedito IX dierum iter patet C. 9 dni hoda, iter paucorum dierum C. nekaj dni hoda, quam maximis potest itineribus in Galliam contendit C. kolikor hitro je mogel, s kar najbolj pospešeno hojo.
b) pravica prehoda, dovoljenje prehoda, (prosti) prehod: Icti., minimae aquarum itinerumque controversiae Ci., negat se posse iter ulli per provinciam dare C.
c) pot, cesta: erant itinera duo, quibus itineribus domo exire possent C., duo itinera ad portum ferebant C., iter augustum et difficile C., iter pedestre C. pešpot, iter, quā meant navigia Cu., itineribus turbā refertis L. ceste, itinera devia Ci. tudi v hišah = vhod: supercilia itinerum, itinera versurarum Vitr.; metaf.: itinera omni lateri piscinae dare Col., iter urinae Cels., scalo (= sečnica); pren.: per Galliam legionibus nostris iter patefactum est Ci., iter ferro aperire S., senectae iter declive O.

4. metaf. pot (o abstr.): nostris civibus patet iter ad ceteras civitates (do drugih državljanskih pravic) Ci., ex hoc cursu sceleris iter ad fugam convertit Ci., iter ad praemium, ad laudem Ci., non instruendum illis iter ad bonam famam, sed non deserendum Plin. iun., iter pronum (uglajeno) ad honores relicturus Plin. iun.; z objektnim gen. (do česa): iter gloriae, iter salutis V., honorum adipiscendorum Ci.; s subjektnim gen.: defessus itinere disputationis Ci., iter huius sermonis Ci., secretum iter vitae H., insidiosum i. vitae Sen. ph., iter amoris interrumpere Ci. nadaljevanje … , itinera flexusque rerum publicarum Ci.; occ. pot = način, postopanje, ravnanje, obhod, sredstvo: novis eloquentiae itineribus opus est T., duo itinera audendi T., fortuna salutis monstrat iter V., naturam suo quodam itinere ad ultimum pervenire Ci., patiamur illum ire nostris itineribus Ci. da hodi po naši poti, da posnema naš način.

Opomba: Star. obl.: nam. sg. itiner: Enn. fr., Acc. fr., Pac. fr., Varr., Pl., Lucr.; gen. sg. iteris: Naev. fr., Acc. fr.; abl. sg. itere: Acc. fr., Varr., Lucr.

iugulum -ī, n (demin. k iugum) pravzaprav ključnica (kost, ki veže ramo in prsi): Cels., uni homini iugula et humeri, ceteris armi Plin.; potem votlina nad ključnico ob grlu, grlo: iugula concava Ci., iugulum dare Ci. ali porrigere H. ali offerre T. nastaviti grlo = dati se usmrtiti, ferrum iugulo condere O., iugulum resolvere O. prerezati, perfodere T., iugulum petere Ci. v grlo meriti = hoteti koga zaklati, demittere gladium in iugulum Pl., pedem conferre et iugulum petere et sanguinem mittere Q., per iugulum sinistrum capulo tenus gladium totum alicui demergere Ap.; pren.: iugulum causae Plin. iun. glavna točka, glavni dokaz, iugulum petere Q. glavno stvar napadati. — Redkejša soobl. iugulus -ī, m: Acc. fr., Sen. ph., Iuv., Lucan., Stat., Q. (Decl.), Stat., Arn., Fl.

iūs², iūris, n (stlat. jous, prvotno ievos, potem iovos, gen. iovesis, iz tega iūs, iūris po sinkopi; prim.: lat. iūstus, iūrgō)

1. (človeško) pravo (naspr. fās božje pravo), zakonilo, (pravno) ustanovilo (določilo), pravda: omnia humanitatis iura violare Ci., iura dare H., V. ustavo dati, principia iuris Ci., ius anceps novi, causas defendere possum H., ius ac fas colere L., ius ac fas omne delere Ci., contra ius fasque Ci., S., hoc fas ac iura sinunt V., ius bonumque (pravo in pravičnost) apud eos non legibus magis quam naturā valebat S., condere nova iura L., natus in libero populo inter iura legesque L., ius discere Aug. učiti se pravo(znanstvo) (v Rimu); occ. (kolekt.)
a) pravna ustanovila (določila), zbirka zakonov: ius Flavianum Ci. (fasti in legis actiones, ki jih je l. 304 zapisal Gnej Flavij).
b) pravni nazori, pravna pravila, pravo: ius gentium Ci. mednarodno pravo, ius civile Ci. državljansko pravo, ius publicum H. državno pravo, ius hominum Ci. naravno pravo, ius praetorium Ci. od pretorjev izdana pravna pravila, ius humanum et divinum Ci., S., ius necessitudinis Suet., omnium iurum atque legum fictor Pl., iure nostro Ci. po našem (rimskem) pravu, iure agere cum aliquo Ci. proti komu sodno postopati, s tožbo prijeti ga, vložiti tožbo proti komu.

2. occ. pravica (kot predmet sodne razsodbe): quod is, qui bellum geret, imperavit, id ius ratumque esto Ci. bodi pravnomočno, summum ius, summa inuiria Ci. (iz Ter.), ius dicere Ci. ali reddere L. ali pesn. iura dare O. izreči (izrekati) sodbo, soditi, razsoditi (razsojati), deliti pravico, iure uti Ci. strogo po zakonu ravnati, ius petere Ci. razsodbo zahtevati, de iure respondere Ci. dajati pravne odgovore, populis aequata duobus iura O., regia iura Quiriti O.

3. meton.
a) sodišče (kot kraj): Pl., in ius de suā re numquam ivit N., in ius adiit Ci., in ius vocare Ci., (adversarius eum) rapit in ius H. ga vleče pred sodišče, in ius ambulare Ter.
b) pravne zahteve, pravna pravica, nadpravica, predpravica, svoboščina: ius suum armis exsequi C., ius suum retinere Ci., populus Rom. ius suum recuperabit Ci., ius suum persequi Ci. uveljaviti (uveljavljati), de suo iure cedere Ci., suo iure decedere L., ius suum tenere, obtinere Ci., omnia pro suo iure agere Ter. strogo se držati svoje pravice, ius dare alicui rei Sen. ph., Lucan. stvari pomagati do pravice, dovoliti kaj, iura communia Ci. enake pravice, iura (ius) belli Ci.; ius est (z inf.) prav je, dovoljeno je, sme se, pravično je: Cat. fr., Ci., L., Suet.; (z ACI): Ter.; alicui ius est (z inf.) nekdo ima pravico, za nekoga je prav(ično), dovoljeno mu je, sme: Ci., V., H., O.; tako tudi istuc ius est ali meum ius est (z ut s cj.): Pl., Ter.; z objektnim gen.: ius auxilii, agendi cum plebe, materiae caedendae, sententiae dicendae L., ius emendi Q., ius muneris O. pravica darovanja, spolium iuris mei O. do katerega imam pravico, ki mi pristoji; pesn.: ius caeli O. pravica do … ; s subjektnim gen.: implorare iura libertatis Ci. pravice svobodnjakov, auspiciorum iura turbare Ci.

4. occ.
a) pravica = moč, oblast: sui iuris esse Ci. biti samosvoj, biti samostojen, in paucorum ius atque dicionem concedere S., ius de tergo ac vita habere L. imeti oblast nad kaznovanjem in smrtjo, aliquem proprii iuris facere Iust. samostojnega narediti; toda: aliquem sui iuris facere Vell. koga podjarmiti, podvreči si; tako tudi: tot undique gentes iuris habere sui velle Lucan. podvreči si, hoteti spraviti pod svojo oblast; pesn.: ius et moderamen equorum O.; tudi ius in aequora O. nad morjem.
b) (kolekt.) pravno stanje: eodem iure sunt, quo fuerunt Ci., uxores eodem sunt iure, quo viri Ci., iura coniugalia O., muliebria L.; v političnem smislu: civitas optimo iure Ci. polnopravna, ius Latii (Latinum) T. omejeno pravno stanje latinskih poldržavljanov.

5. abl. iūre po pravici: si iure posses eum accusare Ci., admissus est nemo; iure id quidem Ci., suo iure Ennius sanctos adpellat poëtas Ci. po vsej pravici, id ei merito atque optimo iure contigit Ci., iusto iure L.

6. iūs iūrandum jur. t. t. (pravnomočna) prisega: est ius iurandum adfirmatio religiosa Ci., Galli ius iurandum sibi datum esse dixerunt Ci., tirones iure iurando accepto (ko se jim je priseglo) nihil iis nocituros hostes se Otacilio dediderunt C., ius iurandum concipere T. obrazec za prisego napisati, iure iurando interposito L. po … , inter se fidem et ius iurandum dare C., ius iurandum offerre, ius iurandum oblatum non recipere Q., ius iur. ab adversario exigere aut recusare Q., ius iur. remittere Icti., magnā voce iurare verissimum pulcherrimumque ius iur. Ci., praestare more sollemni ius iurandum Plin. iun., agere de uxoribus sollemne ius iur. Gell., ius iur. servare N., conservare Ci., N., violare Ci., ius iur. alicui praeire Plin. iun. narekovati, fidem astringere iure iurando Ci., psephismata iure iurando constricta Ci., se iure iur. constringere Lamp.; tudi ločeno: ius igitur iurandum Ci., iurisque iurandi Ci.

Opomba: Dat. sg. iūre v stari formuli iure dicundo: L., Suet., Gell.; gen. pl. iurum: Pl., Cat. fr.

izbir|a¹ ženski spol (-e …) die Wahl, die Auswahl, -wahl, -auswahl (besede Wortwahl, imena Namenswahl, poklica Berufswahl, teme Themenwahl, partnerja Partnerwahl, zdravnika Arztwahl, prosta freie Arztwahl)
svobodna izbira freie Wahl, die Wahlfreiheit, česa: die -freiheit
(poklica Berufsfreiheit)
izbira sredstev die Wahl der Mittel
možnost izbire die Wahlmöglichkeit; die Auswahlmöglichkeit
ne imeti izbire keine Wahl haben
biti na izbiro zur Wahl/Auswahl stehen
dati na izbiro zur Wahl stellen
imeti na izbiro (jemandem) [freistehen] frei stehen (X ima … es steht X frei …)
po izbiri nach Wahl, wahlweise
po lastni izbiri nach eigener Wahl, selbstgewählt, knjiga: seiner Wahl, nach eigener Wahl
pravo zagovornik po lastni izbiri der Wahlverteidiger
postaviti/biti pred izbiro vor die Wahl stellen/vor der Wahl stehen

izjáva (-e)

1. f dichiarazione:
dati, podpisati izjavo dare, rilasciare, firmare una dichiarazione
uradna izjava dichiarazione ufficiale
izjava za radio, za tisk dichiarazione per la radio, la stampa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. cesijska izjava dichiarazione di cessione
ljubezenska izjava dichiarazione amorosa
odstopna, pristopna izjava dichiarazione di rinuncia, di adesione
jur. izjava prič atto notorio

2. filoz., mat. enunciato

izmikajoč se evasive; elusive

dati izmikajoč se odgovor to give an evasive answer

ȉzmuža ž molža: dati kravu na -u dati kravo v rejo za molžo

izràz (-áza) m

1. espressione (tudi ekst.); termine; parola, vocabolo:
uporabljati izbrane, jasne, vsakdanje izraze usare espressioni scelte, chiare, semplici
grob, vulgaren, zastarel izraz parola grossolana, volgare, antiquata
strokovni izrazi termini tecnici

2. (zunanja podoba, zlasti obraza, oči) espressione; aria:
čuden, otožen izraz (obraza) un'espressione strana, malinconica (del volto)

3. pl. izrazi (kar kaže, izraža kaj) espressione, sensi:
sprejmite izraze (globokega) sožalja, spoštovanja voglia(-te) accogliere l'espressione del mio più profondo cordoglio, voglia(-te) gradire i sensi del mio più profondo rispetto
priti, prihajati do izraza trovare espressione, manifestarsi
dobiti, najti svoj izraz esprimersi
dati izraz dare espressione, esprimere, sfogare

izvedensko mnenje srednji spol pravo das Gutachten, Sachverständigengutachten
nasprotno izvedensko mnenje das Gegengutachten
dajanje izvedenskega mnenja die Begutachtung
dati izvedensko mnenje (o) (etwas) begutachten
pridobiti izvedensko mnenje ein Gutachten einholen

jamčevína (polog) deposit; (na sodišču) security, bail; pledge

dati jamčevíno (na sodišču) to give bail
izpustití na prostost proti jamčevíni to release on bail

jaque moški spol šah (igra); bahač, širokoustnež

dar jaque šah dati (napovedati)
poner jaque mate matirati v šahu
tener en jaque držati v šahu
jaque (y) mate šah mat
¡jaque a la reina! šeh! šah kraljici!

javnost¹ ženski spol (-i …) die Öffentlichkeit (svetovna Weltöffentlichkeit), das Publikum
v javnosti in der Öffentlichkeit
dati v javnost öffentlich machen, informacije: verlauten lassen
misliti na javnost [öffentlichkeitsbewußt] öffentlichkeitsbewusst sein
nerad nastopati v javnosti öffentlichkeitsscheu/publikumsscheu sein
stopiti pred javnost hervortreten (s čim mit)
stiki z javnostjo die Öffentlichkeitsarbeit
oddelek za stike z javnostjo der Pressedienst, die PR-Abteilung
pravo izključitev javnosti [Ausschluß] Ausschluss/Ausschließung der Öffentlichkeit

jésti to eat; to take food; to take one's meal(s); to have one's dinner (oziroma lunch oziroma supper oziroma breakfast); (hraniti se) to feed

dietično jésti to keep to a diet
dobro jésti (gostiti se) to enjoy sumptuous fare, to be regaled
glasno jésti to munch
jésti pri kom (biti na hrani) to board with someone
jésti s krožnika to eat from a plate
pohlepno, požrešno jésti to eat greedily, to eat like a wolf, to wolf one's food, to be a gourmandizer
naglo jésti to bolt down, to devour, to gulp down
rad jésti (svinino) to be partial to (pork)
rad jém sladice I have a sweet tooth, I like sweets
jésti na tuj račun to sponge, to be a sponger
jésti skupaj z (npr. v menzi) to mess with
jésti s tekom to relish one's food
jésti brez teka to eat without appetite
dati komu kaj jésti to give someone something to eat, to feed someone, (živalim) to feed (animals)
on ima komaj kaj jésti he lives from hand to mouth
ona malo (veliko) jé she is a poor (a hearty ali a great) eater
on obilno jé he is a great trencherman, he plies a good knife and fork
preveč jém I overeat
on jé samo ribe he eats nothing but fish
pri njih se dobro jé they keep a good table
jaz vse jém I eat anything
rajši jém teletino I prefer veal
mi jémo v restavraciji we take our meals in a restaurant
ves dan nisem ne jedel ne pil I've had nothing to eat or drink all day long
on mi jé iz roke (figurativno) he eats out of my hand, I've got him eating out of my hand
jedel sem do sitega I have eaten (ali I have had) my fill, pogovorno I'm full up
kdor ne dela, naj ne jé no work, no food
jésti kolikor kdo zmore to eat as much as one can

jésti comer

rad jesti gustar
rad jém ribe me gusta el pescado
jesti juho tomar sopa
jesti doma (zunaj) comer de casa (fuera)
jesti brez teka comer por comer
jesti z velikim tekom comer con buen apetito
preveč jesti comer demasiado; comer con exceso
jesti za štiri comer por cuatro
jesti kot volk comer como un buitre
dati komu jesti dar de comer a alg
tam se dobro je allí se come muy bien; allí dan muy buenas comidas
ravno (sedaj) jém estoy comiendo