Franja

Zadetki iskanja

  • uspèh éxito m ; suceso m

    z uspehom con éxito, con buen resultado
    kronan z uspehom coronado por el éxito
    imeti uspeh tener (ali lograr ali alcanzar) éxito
    ne imeti uspeha no tener éxito, tener mal éxito, fracasar, tener resultado adverso, (o gledališki igri) fracasar, irse al foso, (o načrtu) malograrse, fracasar, (o prizadevanjih) ser infructuoso (ali estéril ali inútil)
    ni imel uspeha pri njem no consiguió nada de él
    obetati uspeh prometer (buen resultado)
  • usposábljati (-am) | usposóbiti (-im) imperf., perf.

    1. abilitare, addestrare; recuperare:
    usposobiti poklicno, praktično abilitare qcn. a una professione, abilitare praticamente
    usposobiti psa za lov addestrare il cane alla caccia
    usposabljati invalide recuperare gli invalidi

    2. riattare, riattivare:
    usposobiti cesto za promet riattare la strada al traffico
  • ústa boca f

    polna usta (zalogaj) bocada f
    odprtih ust con la boca abierta
    na široko odpreti usta quedar boquiabierto, fam quedar patidifuso
    iti od ust do ust andar de boca en boca
    na vsa usta povedati decir lo que le viene a la boca de alg; no tener pelos en la lengua
    morati nasititi mnogo ust tener que mantener muchas bocas
    ne odpre ust no dice esta boca es mía
    ne odpreti ust no despegar los labios
    nakremžiti usta torcer la boca, hacer una mueca
    (na)šobiti usta poner morro
    imeti neprijeten vonj iz ust tener mal aliento
    iz mojih ust ne bo prišla nobena beseda no diré una sola palabra
    pritrguje si od ust se lo quita de la boca
    vzeli ste mi besedo iz ust me ha quitado de la lengua la palabra; me ha quitado la palabra de la boca
    zamašiti komu usta tapar la boca a alg
    živeti od ust do ust vivir al día
  • ustávljati (-am) | ustáviti (-im)

    A) perf., imperf.

    1. fermare, arrestare:
    avto ustaviti pred hišo fermare l'auto davanti alla casa
    ustaviti ranjencu kri arrestare il sangue del ferito
    ustaviti motor, stroj fermare il motore, la macchina

    2. fermare, interrompere; sospendere:
    ustaviti dobavo, pomoč, prodajo sospendere, interrompere la fornitura, gli aiuti, la vendita
    ustaviti časopis cessare di pubblicare il giornale
    avt. znak ustavi il segnale stop
    jur. ustaviti postopek interrompere l'azione (giudiziaria, penale)
    voj. ustaviti ogenj cessare il fuoco

    B) ustávljati se (-am se) | ustáviti se (-im se) perf., imperf. refl.

    1. fermarsi, arrestarsi:
    hodi težko, zato se večkrat ustavi cammina con difficoltà, perciò si ferma spesso
    ura se je ustavila l'orologio si è fermato
    v tem hotelu se večkrat ustavim mi fermo spesso in quest' hotel

    2. (v 3. os. upreti, upirati se) ripugnare, stomacare, schifarsi:
    meso se mu je ustavilo si è schifato della carne

    3. star. (upirati, upreti se) opporsi, ribellarsi:
    ustaviti se predlogu opporsi alla proposta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se je, da se je čas ustavil sembrava che il tempo si fosse arrestato
    pogled se mu ustavi na neznancu lo sguardo si sofferma sul volto di uno sconosciuto
    srce se ji je ustavilo, ko ga je zagledala al vederlo ebbe un tuffo al cuore
    kadar se ti delo začenja ustavljati, prenehaj in se odpočij quando il lavoro comincia a schifarti, ti viene a noia, fermati e riposa un po'
  • ustréči

    ustreči komu v čem complacer a alg en a/c
    ustreči prošnji acceder (ali condescender) al ruego (ali a la petición) de alg
    ustreči želji satisfacer un deseo; (zahtevam) satisfacer; (predpisom) cumplir (con), seguir
    ustreči farmalnosti cumplir con una formalidad
    da Vam ustrežemo a fin de satisfacerle
  • ustrézati (-am) imperf.

    1. corrispondere, rispondere; essere adatto, adeguato:
    take ceste ne ustrezajo sodobnemu prometu strade non adeguate al traffico moderno
    ustrezati pričakovanjem rispondere alle aspettative

    2. adm. essere conforme, essere in conformità:
    pogodba ustreza predpisom il contratto è in conformità con le norme

    3. accontentare, soddisfare; confare:
    skušala mu je v vsem ustrezati cercava di accontentarlo in tutto
    dati vsakemu, kar mu (najbolje) ustreza dare a ciascuno ciò che meglio gli si confà
  • utoníti (utónem) perf. intr.

    1. annegare, affogare; affondare

    2. (izginiti) perdersi, svanire, dileguarsi:
    besede utonejo v trušču le parole svaniscono nel frastuono
    utoniti v pozabo svanire nel dimenticatoio
    v vinu mu utonejo vse skrbi nel vino annegano tutte le sue preoccupazioni
    sonce je utonilo za goro il sole è tramontato dietro il monte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. utoniti v blatu depravarsi (moralmente)
    utoniti v dolgovih essere indebitato fino al collo
    utoniti v solzah piangere sconsolatamente
    utoniti v tujem morju snazionalizzarsi
  • utŕgati (-am) | utrgávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. cogliere, spiccare:
    utrgati gobo, rožo cogliere un fungo, un fiore

    2. strappare, rompere:
    utrgati vrv rompere la fune

    3. detrarre, defalcare:
    utrgati od plače detrarre dal salario

    4. pren. (odvzeti) sottrarre; prendere, portar via, assorbire:
    utrgali so mu del zemlje gli hanno sottratto parte del terreno
    študij mu utrga veliko časa lo studio assorbe molto del suo tempo

    B) utŕgati se (-am se) perf. refl.

    1. staccarsi; franare:
    pobočje se je utrgalo il pendio è franato

    2. pren. distaccarsi, andarsene; delinearsi:
    v temi se je utrgala senca nelle tenebre si delineò un'ombra

    3. pren. balenare; scoppiare:
    na nebu se je utrgal blisk nel cielo balenò un fulmine
    v dvorani se je utrgalo ploskanje nella sala scoppiò fragoroso un applauso
    nad mestom se je utrgal oblak sulla città si è abbattuto un nubifragio
    tako se je napil, da se mu je utrgalo si ubriacò al punto da uscire di senno

    C) utŕgati si (-am si) | utrgávati si (-am si) perf., imperf. refl. sacrificare:
    utrgati si čas sacrificare del tempo
    pren. utrgati si od ust togliersi, cavarsi (il pane) di bocca
  • utŕjen voj fortificado; consolidado ; (telesno) fortalecido, aguerrido

    utrjen proti morski bolezni (mrazu) resistente al mareo (al frío)
  • uvážati (-am) | uvozíti (uvózim) imperf., perf.

    1. tr. importare; ekst. introdurre:
    uvažati stroje, kapital importare macchinari, capitali

    2. uvoziti intr. žel. arrivare:
    vlak bo uvozil po drugem tiru il treno arriva al binario due

    3. uvoziti tr. strojn. (uteči) rodare

    4. uvoziti tr. addestrare; adattare (all'uso)
  • úzda freno m (tudi fig) ; (vajeti) rienda f , brida f

    držati na uzdi contener, reprimir
    konju uzdo natakniti poner freno al caballo
    popustiti, zrahljati uzdo aflojar la rienda (tudi fig)
  • užíti (užíjem) | užívati (-am) perf., imperf.

    1. mangiare, consumare; prendere:
    danes še nisem ničesar užil oggi non ho preso ancora niente

    2. godere, godersi, assaporare:
    uživati družinske radosti assaporare le gioie della famiglia

    3. provare, sentire; gustare, gustarsi:
    užiti strah, veselje provare paura, gioia
    uživati ob glasbi gustarsi un brano di musica

    4. (kot upravičenec prejemati; imeti) fruire, beneficiare; godere, avere:
    uživati rento, pokojnino fruire di una rendita, della pensione
    uživati olajšave godere di facilitazioni
    uživati enake pravice kot drugi avere gli stessi diritti degli altri
    uživati imuniteto godere dell'immunità

    5. (biti deležen česa ugodnega) godere, avere:
    uživati podporo, zaupanje godere dell', avere l'appoggio, la fiducia di

    6. godersela, passarsela:
    mi sedimo doma, sosedje pa uživajo noi ce ne stiamo seduti a casa, mentre i vicini se la spassano

    7. provar piacere, godere:
    uživati v, ob kajenju provar piacere a fumare, godere del fumo
    uživati lepoto godere la bellezza, della bellezza
    uživati mir, srečo godere la pace, la felicità
    uživati plačilo v nebesih essere premiati in cielo, in paradiso
    uživati prostost, svobodo essere in libertà, essere liberi
    pog. uživati mamilo drogarsi, impasticcarsi
    uživati v opravljanju sguazzare nei pettegolezzi
    uživati v kosilu fare onore al pranzo
  • v prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
    priti v hišo entrare in casa
    iti v mesto andare in città
    zaviti v desno svoltare a destra
    vzeti v roko prendere in mano

    2. (za izražanje usmerjenosti) in:
    udarec v obraz pugno in faccia

    3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
    rdeč v obraz rosso in viso

    4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
    prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
    delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

    5. (za izražanje načina) in:
    v gosjem redu in fila indiana
    igrati v troje suonare in tre

    6. (za izražanje namena) in:
    dati a najem dare in affitto
    večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

    7. (za izražanje sredstva) in:
    zavit v odejo avvolto nella coperta

    8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
    verovati v koga credere in qcn.
    zaupati v koga fidarsi di qcn.
    biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

    9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
    pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
    preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
    razdeliti v dva dela dividere in due parti

    10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
    lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
    spraviti v red mettere in ordine

    11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
    to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
    stopiti v stranko aderire a un partito

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
    ostati v hiši restare a casa, in casa
    živeti v mestu vivere in città
    bivati v Trstu abitare a Trieste

    2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
    zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

    3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
    biti v vladi essere nel governo
    živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

    4. (za izražanje področja delovanja) in:
    delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

    5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
    v času kuge durante la peste
    vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
    končati v roku finire in tempo

    6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
    iti ven v dežju uscire con la pioggia
    reči v jezi dire in un attacco di rabbia

    7. (za izražanje načina) in, a, con:
    plesati v parih ballare in coppie
    ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
    posneti v barvah ritrarre a colori

    8. (za izražanje sredstva) in, con:
    pomoč v denarju aiuti in denaro

    9. (za izražanje količine) in:
    vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

    10. (za izražanje stanja) in:
    biti v formi essere in forma
    čokolada v prahu cioccolato in polvere

    11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
    zmagati v teku vincere nella corsa
    v vsakem pogledu in ogni caso

    12. (za izražanje istovetnosti) in:
    v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smehljati se v brado ridere dentro di sé
    pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
    pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
    pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
    pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
    pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
    pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
    pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
    pren. iti vase rientrare in sé
    evf. biti v letih essere in età avanzata
    v resnici in effetti
  • vacar [c/qu] biti prost (nezaseden); manjkati; delo ustaviti

    no vacar de interés ne biti nezanimiv
    vacar al trabajo opravljati delo
  • váditi (-im)

    A) imperf. tr.

    1.

    1. tr. esercitare, addestrare, allenare, provare:
    vaditi gibe allenare i movimenti

    2. tr. ammaestrare, addestrare, allenare:
    vaditi psa addestrare il cane
    vaditi spomin allenare la memoria

    B) váditi se (-im se), váditi (-im) imperf. refl., imperf. intr. esercitarsi, allenarsi; provare, tenere le prove:
    vaditi se v plavanju esercitarsi al nuoto
    vaditi v dvorani tenere le prove in sala
  • vaglio m (pl. -gli)

    1. rešeto:
    vaglio a mano, meccanico ročno, strojno rešeto
    vaglio per la ghiaia, per il grano rešeto za gramoz, za žito:
    gettare l'acqua nel vaglio pren. nositi vodo v morje, početi kaj jalovega
    passare al vaglio rešetati (tudi pren.)

    2. pren. rešetanje, natančen pregled:
    fare un vaglio skrbno izbrati
    passare, sottoporre al vaglio qcs. kaj natančno prerešetati, pretresti
  • valor moški spol vrednost, vrednota, veljava; (denarni) znesek; valuta; vrednostni papirji; pomen, ugled, vpliv; pogum, hrabrost, moč

    valor al contado, valor en efectivo vrednost v gotovini
    carta con valor(es) declarado(s) vrednostno pismo
    valor en géneros (mercancías) vrednost v blagu
    valor medio poprečna vrednost
    valor oro zlata vrednota
    valor real realna vrednost; lastna cena
    muestra sin valor vzorec brez vrednosti
    de poco valor, de escaso valor majhne vrednosti; manj vreden
    aumentar el valor povečati vrednost
    aumentar, disminuir de valor povečati (zmanjšati) se v vrednosti
    carecer de valor biti brez vrednosti
    cobrar valor opogumiti se
    declarar el valor prijaviti vrednost
    no tener valor ne veljati (denar)
    valores pl efekti, vrednostni papirji
    valores de banco (de bolsa) bančni (borzni) papirji
    valores en (ali de) cartera listnica
    valores de Estado državni papirji
    valores fiduciarios pupilarno varni papirji
  • valore m

    1. veljava, vrednost

    2. vrednost, cena:
    campione senza valore ptt vzorec brez vrednosti
    oggetto di grande, di scarso valore dragocen, malo vreden predmet

    3. ekon. vrednost:
    valore aggiunto dodana vrednost
    imposta sul valore aggiunto davek na dodano vrednost
    valore nominale, reale nominalna, realna vrednost
    valore di mercato tržna vrednost

    4.
    valori pl. dragocenosti; dragulji

    5.
    valori pl. ekon. vrednostni papirji:
    Borsa valori Borza vrednostnih papirjev
    carta valori vrednostni papir
    valori bollati, valori di bollo znamke, kolki, kolkovani papir

    6. vrednost; pomembnost; uspešnost; veljavnost:
    per lui l'amicizia non ha alcun valore zanj je prijateljstvo nekaj nepomembnega
    questa legge non ha più valore ta zakon ni več veljaven

    7. vrednota:
    scala dei valori vrednostna lestvica
    i valori umani človeške vrednote

    8. mat., fiz. vrednost:
    valori massimi, minimi maksimalne, minimalne vrednosti

    9. glasba trajanje, vrednost

    10.
    con valore di, avere valore di v funkciji, biti v funkciji:
    avverbio con valore di aggettivo prislov v pridevniški funkciji

    11. pomen:
    il valore di un vocabolo besedni pomen

    12. hrabrost, junaštvo; pogum:
    atti di valore junaški podvigi
    con grande valore izredno pogumno
    medaglia al valore militare vojaško odlikovanje za hrabrost
    medaglia al valore civile odlikovanje za hrabrost v mirnem času

    13. umet.
    valori pl. valerji:
    valori cromatici, plastici barvni, plastični valerji
  • valováti (-újem) imperf.

    1. ondeggiare; fluttuare; mareggiare:
    žito valuje v vetru il grano ondeggia al vento
    dolgi lasje ji valujejo čez hrbet i lunghi capelli le ondeggiano sul dorso

    2. pren. risplendere; balenare:
    v njegovih besedah je valovalo upanje nelle sue parole balenava la speranza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prsi ji valujejo od vznemirjenja il petto le ansima dall'eccitazione
  • valujóč (-a -e)

    A) adj. ondeggiante; che ondeggia:
    v vetru valujoča trava erba che ondeggia al vento

    B) valujóč (v adv. rabi) ondeggiando