Franja

order¹ [ɔ́:də] samostalnik
red, ureditev, urejenost
biologija red, vrsta; vrsta, zapovrstje
vojska razvrstitev, razpored, predpisana uniforma in oprema; stanje; ukaz, nalog, odredba
ekonomija (plačilni) nalog, naročilo, naročilnica, nakaznica
pravno sklep (sodišča), odredba; vrsta, razred, stopnja; čin
matematika red, stopnja; družbeni sloj, družbena ureditev
cerkev cerkveni red, liturgijski red; viteški red, odlikovanje viteškega reda; odlikovanje, red
arhitektura klasičen slog stebrov

vojska at the order puška pri nogi
vojska battle order bojni red
vojska marching order paradna formacija
vojska close (open) order zaprta (odprta) formacija
matematika equation of the first order enačba prve stopnje
holy orders duhovniški stan
in orders posvečen (v duhovnika)
to take orders biti posvečen v duhovnika (meniha)
lower (higher) orders nižji (višji) družbeni sloji
by order of po nalogu, na ukaz
to order po povelju, po naročilu
in order v redu, urejen
in bad order v slabem stanju, neurejen
to keep order vzdrževati red
to put in order urediti
to set in order urediti, razvrstiti
to take order with urediti kaj, razpolagati s čim
in order to zato da, da bi
in order that da bi
on order po naročilu, naročen
made to order narejen po naročilu (meri)
on the order of do neke mere sličen; ekonomija po naročilu koga
out of order pokvarjen, neurejen, v slabem stanju; medicina načet (zdravje)
under the orders of pod poveljstvom
to be under orders to do s.th. na ukaz kaj narediti
till further orders do nadaljnjega
parlament to call to order pozvati k redu
parlament to rise to (a point of) order prositi za besedo
parlament to rule s.o. out of order odvzeti komu besedo
ekonomija to be on order biti naročen (blago)
ekonomija to fill an order izvršiti naročilo
ekonomija to give (ali place) an order naročiti
ekonomija money order denarna nakaznica
ekonomija postal order poštna nakaznica
apple-pie order popoln red
order of the day dnevni red; vojska dnevno povelje
to pass to the order of the day preiti na dnevni red
arhitektura Doric order dorski slog (stebrov)
pogovorno a large (ali tall) order težka naloga
Order of Merit red za zasluge
ameriško in short order takoj, nemudoma
standing order trajno pravilo, določen poslovnik
in working order pripravljen za delo (stroj)
law and order mir in red

order² [ɔ́:də]

1. prehodni glagol
ukazati, odrediti; poslati koga kam (to)
medicina predpisati (zdravilo); naročiti; urediti

2. neprehodni glagol
ukazovati; naročati

vojska order arms! puške k nogam!
to order s.o. home poslati koga domov
to order s.o. out of one's house spoditi koga iz svoje hiše

ōrdinātrīx -īcis, f (fem. k ōrdinātor) urejevalka, uravnavalka: mens ordinatrix rerum omnium Aug.

ordre [ɔrdr] masculin ukaz, povelje; predpis; red; vrsta; commerce naročilo, (plačilni) nalog

c'est dans l'ordre to je v redu
par ordre de po nalogu, po naročilu
sur ordre de po ukazu
dans cet ordre des idées v tej zvezi
de premier ordre prve vrste, prvovrsten
en bon ordre v dobrem redu, pravilno
en ordre de marche sposoben za obratovanje
jusqu'à nouvel ordre do nadaljnjega
sous les ordres de pod poveljstvom
par ordre alphabétique po abecednem redu
mot masculin d'ordre strogo navodilo (straži)
numéro masculin d'ordre tekoča številka
rappel masculin à ordre poziv k redu
ordre du jour dnevni red, militaire dnevno povelje
le premier point de l'ordre du jour prva točka dnevnega reda
adoption féminin de l'ordre du jour sprejetje dnevnega reda
à l'ordre du jour figure ... na dnevnem redu je ...
ordre des émissions (radio) razporeditev oddaj
ordre de bataille bojni razpored
ordre de chevalerie viteški red
ordre d'essai poskusno naročilo
ordre mendiant (religion) beraški red
ordre de paiement plačilni nalog
ordre de préséance razvrstitev po činih
ordre religieux, monastique meniški red
adopter l'ordre du jour sprejeti dnevni red
annuler, exécuter, noter, passer un ordre preklicati, izvršiti, knjižiti, dati naročilo
dresser, établir l'ordre du jour sestaviti dnevni red
passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
rayer, retirer de l'ordre du jour črtati, umakniti z dnevnega reda
manquer d'ordre biti nereden, biti slab gospodar
mettre en ordre spraviti v red, urediti
se mettre aux ordres de quelqu'un staviti se komu na razpolaganje
rappeler à l'ordre pozvati k redu

ōrnātrīx -īcis, f (fem. k ōrnātor okraševalec) okraševalka, krasilka, poseb. okraševalka las = frizerka, česalka: P. F., non acus abrupit, non vallum pectinis illos; ornatrix tuto corpore semper erat O., tempore nec lapsas saepe resolve comas! Tuta sit ornatrix! O., matris meae liberta et ornatrix Suet., subitus interventus patris aliquando oppressit ornatrices Macr.

oróžje weapon; arm (s pl)

k oróžju! to arms!
brez oróžja armless, weaponless, bare-handed
hladno oróžje, bočno oróžje cold steel, side arms
strelno oróžje firearms pl
noseč oróžje bearing arms
nositelj oróžja arms bearer
izdelovalec oróžja armaments (ali arms) manufacturer
dovoljenje za nošenje oróžja licence to carry fire-arms, ZDA gun-license
položitev oróžja (udaja) surrender, capitulation
premoč v oróžju superiority in arms and equipment
olje za oróžje gun oil
tovarna oróžja armaments factory, ZDA armory
uporaba oróžja use of arms
trgovina z oróžjem (prodajalna) gunmaker's (ali arms dealer's) shop
tihotapljenje oróžja gun-running
učinkovitost oróžja effectiveness of a weapon
tovariš v oróžju brother in arms, comrade
ognjeno oróžje (zlasti revolver) firearm, handgun
biti pod oróžjem to be under arms
položiti oróžje to lay down one's arms
poklicati pod oróžje to call to arms, to call to the colours
nositi oróžje to bear arms
zgrabiti za oróžje to take up arms (proti sovražniku against the enemy); to seize a weapon
zateči se k oróžju to have recourse to the sword (ali to arms)
pograbil je prvo oróžje, ki mu je prišlo pod roke he seized the handiest weapon
premagati sovražnika z njemu lastnim oróžjem to hoist someone with his own petard

oróžje arme ženski spol , armes ženski spol množine , armement moški spol

avtomatsko, brzostrelno, hladno orožje arme automatique, à tir rapide, blanche (ali muette)
artilerijsko, protiletalsko, protitankovsko orožje arme d'artillerie, antiaérienne, antichar
atomsko, jedrsko, kemično orožje arme atomique, nucléaire, chimique
klasičo orožje arme classique
lahko, težko orožje arme légère, lourde
lovsko, športno orožje arme de chasse, de sport
moč orožja la force des armes
napadalno, obrambno orožje arme offensive, défensive
ognjeno orožje arme à feu
ročno orožje arme portative
strelno orožje arme à feu
rezilno, suvalno orožje arme de taille, d'estoc
tajno orožje arme secrète
ideološko, politično, psihološko orožje arme idéologique, politique, psychologique
brez orožja sans armes, désarmé
z orožjem (s silo) par les armes
dobava, izdelava orožja fourniture ženski spol, fabrication ženski spol d'armement
klic k orožju appel moški spol aux armes
k orožju! aux armes!
nedovoljena posest orožja port moški spol d'armes illicite
orožje in strelivo armes et munitions
pozdrav z orožjem! présentez armes!
rožljanje z orožjem cliquetis moški spol d'armes
tovariš v orožju frére moški spol (ali compagnon) d'armes (ali de combat)
spopad, upor z orožjem combat moški spol, soulèvement moški spol à main armée
skladišče orožja dépôt moški spol d'armes, arsenal moški spol
stenska zbirka orožja panoplie ženski spol
trgovina z orožjem commerce moški spol d'armes, armurerie ženski spol
zbirka orožja collection ženski spol d'armes
dvorezno orožje (figurativno) arme à double tranchant
biti pod orožjem être sous les armes, être sur le pied de guerre
izdelovati, kovati orožje fabriquer, forger des armes
manipulirati z orožjem manier une arme
nameriti, usmeriti orožje braquer, diriger, pointer une arme sur
napasti z orožjem v roki attaquer, les armes à la main
obrniti orožje proti komu tourner les armes contre quelqu'un
odvzeti komu orožje désarmer quelqu'un
odložiti (ali položiti) orožje déposer (ali mettre bas, rendre) les armes, capituler
poklicati pod orožje appeler aux armes (ali sous les drapeaux)
pozdraviti z orožjem présenter les armes
pozvati k orožju appeler aux armes
prijeti (zgrabiti) za orožje prendre les armes
rožljati (žvenketati) z orožjem cliqueter, faire cliqueter les armes
trobiti k orožju sonner aux armes
urediti spor z orožjem régler un différend par les armes
uriti se v ravnanju z orožjem s'exercer dans le maniement des armes
zateči se k orožju recourir aux armes
potolči koga z njegovim lastnim orožjem (figurativno) battre quelqu'un avec ses propres armes, rétorquer les arguments de quelqu'un

oróžje (-a) n

1. arma, armi; armamento:
uriti se v ravnanju z orožjem esercitarsi nell'uso delle armi
upreti se z orožjem sollevarsi in armi
odložiti, položiti orožje deporre le armi, arrendersi (tudi pren.)
poklicati pod orožje chiamare sotto le armi
pozdraviti z orožjem presentare le armi
pren. pozivati k orožju chiamare alle armi, mobilitare (tudi pren.)
zgrabiti za orožje iniziare le ostilità, prepararsi alla lotta
pren. rožljati z orožjem far risonare le armi, fare minacce di guerra
star. tovariš v orožju compagno d'armi
artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje artiglieria, armi antiaeree, portatili
atomsko (jedrsko), biološko, kemično orožje armi atomiche (nucleari), biologiche, chimiche
napadalno, obrambno orožje armi di offesa, di difesa
lovsko orožje armi da caccia
avtomatsko orožje armi automatiche
lahko, težko orožje armi leggere, pesanti
hladno orožje armi bianche
strelno orožje armi da fuoco
avtomatsko orožje armi automatiche

2. pren. arma, mezzo, argomento

oróžje arma f

v orožju en armas
z orožjem v roki arma en mano
brez orožja sin armas, desarmado, poet inerme
atomsko orožje armas f pl atómicas
avtomatsko (obrambno, tajno, ročno strelno, hladno, ognjeno, brzostrelno) orožje arma f automática (defensiva, secreta, portátil, blanca, de fuego, de tiro rápido)
metalno orožje armas arrojadizas
dvorezno orožje (fig) arma a dos filos
dobava (skladišče, zbirka, pošiljka, tihotapljenje, izdelovanje, tovarna) orožja suministro m (depósito m, colección f, envío m, contrabando m, fabricación f, fábrica f) de armas
tovarnar orožja fabricante m de armas, armero m
hrup orožja fragor m de las armas
rožljanje z orožjem ruido m de armas
moč orožja fuerza f de las armas
trgovec (trgovina) z orožjem armero m (comercio m de armas)
nedovoljena posest orožja tenencia f illicita de armas
tovariš (tovarištvo) v orožju compañero m (confraternidad f) de armas
biti pod orožjem estar en pie de guerra, estar sobre las armas
položiti orožje rendir las armas
potolči koga z njegovim lastnim orožjem (fig) rebatir con sus mismos argumentos los de alg; volver contra alg sus propios argumentos
zateči se k orožju recurrir a las armas, (o ljudstvu) alzarse en armas
zgrabiti za orožje tomar las armas, hacer uso de las armas
trobiti k orožju tocar (al) arma
k orožju! ¡a las armas!

osamosvojitev samostalnik
1. (o statusu države) ▸ önállóság, önállóvá válás, függetlenségTo je bila četrta zlata kolajna in hkrati prva ženska za Slovenijo na olimpijskih igrah po osamosvojitvi. ▸ Szlovéniának ez volt a negyedik aranyérme, és az első női olimpiai érem az ország önállóvá válása óta.

2. (o neodvisnosti od drugih) ▸ függetlenség, függetlenedés8. oktobra 1991 je Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in uvedla tolar kot slovenski denar. ▸ 1991. október 8-án Szlovénia kikiáltotta monetáris függetlenségét és szlovén valutaként bevezette a tollárt.

3. (o živem bitju) ▸ önállósulás, függetlenné válás
K njegovi osamosvojitvi so prispevali tudi starši, ki so mu pustili prosto pot pri odločitvah. ▸ Az önállósulásához a szülei is hozzájárultak, akik szabad utat adtak neki a döntéshozatalban.

oscillum -ī, n (demin. k os)

1. krinkica, maskica, podobica, voščena Bakhova podobica, kakršne so obešali na smreke ob mejah zoper uroke: et te, Bacche, vocant per carmina laeta, tibique oscilla ex alta suspendunt mollia pinu V., inferentes Diti non hominum capita, sed oscilla ad humanam effigiem arte simulata Macr., in sacellum Ditis arae Saturni cohaerens oscilla quaedam pro suis capitibus ferre Macr.

2. usteca, jamica sredi sočivja, iz katere raste klica: oscilla lupinorum Col.

osel samostalnik
1. (žival) ▸ szamárPo poljih se v prvih jutranjih sončnih žarkih že pasejo krave, ovce, osli in kokoši. ▸ A tehenek, juhok, szamarak és csirkék már a mezőkön legelésznek a reggeli nap első sugaraiban.
Osli so del človekovega življenja že več kot 6000 let, ko so jih prvič udomačili. ▸ A szamarak több mint 6.000 éve, első háziasításuk óta részei az ember életének.
Četrti voz je vlekel osel. ▸ A negyedik szekeret szamár húzta.
Povezane iztočnice: afriški divji osel

2. lahko izraža negativen odnos (nepremišljena, nespametna oseba) ▸ szamár"Končno je dojela, da si osel – nisi se prikazal, nikoli odpisal, je nikoli poklical." ▸ „Végre felfogta, mekkora szamár vagy – nem jelentél meg, nem válaszoltál neki, sohasem hívtad fel.”
Pokliči vendar svojo mater, ti osel. ▸ Hívd már fel anyádat, te szamár.
Na poročni slovesnosti je nevesta potegnila ženina k sebi in mu zapela pesem: "Ljubim te, ti osel." ▸ Az esküvőn a menyasszony magához húzta a vőlegényt és elénekelte neki a „Szeretlek, te szamár” című számot.
Sopomenke: bedak

ostentātrīx -īcis, f (fem. k ostentātor) bahačka, atrib. bahajoča (ponašajoča) se s čim: immodica sui o. Ap., sui o. continentia Macr., pompa vani splendoris o. Prud.

ostentō -āre -āvī -ātum (frequ. k ostendere)

1. (ponavljajoče, znova in znova) na(s)proti držati, moliti, pomoliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati), nuditi, ponuditi (ponujati): alicui iugula sua pro capite alicuius Ci., alterā manu panem Pl., Tydiden O. pred oči postaviti (za zgled).

2. kazati, pokazati, prikaz(ov)ati, razkaz(ov)ati, na ogled postaviti (postavljati): L., V., T. idr., capillum passum ostentant matres C., Germanici liberos Suet.; kot voj. t.t. (z namenom groziti sovražniku) (po)kazati, razkaz(ov)ati: equitatum iniciendi terroris causā C.; poseb. ponašajoč se kazati: cicatrices suas Ter., spolia Curiatiorum L., equum armaque capta L.; od tod occ.
a) bahati se, ponašati se s čim, širokoustiti se, hvali(sa)ti se: Corn., Gell. idr., prudentiam Ci.; v enakem pomenu tudi se o.: se inani simulatione C.
b) širokoustno sklicevati se na koga (kaj): Ambiorigem C., aetatis honorem C.

3. metaf.
a) pred oči postaviti (postavljati), nuditi, ponuditi (ponujati), obljubiti (obljubljati), obetati: sociis spem pro re L., mercedem ex praedā L., praemia, praedam S., agrum Ci., occasio mihi ostentata Ter., nova iura Cappadociae ostentata magis quam mansura T. bolj navidezno kot trajno dane; occ. groziti, pretiti komu s čim: defensoribus formidinem S., caedem Ci., bellum Plin. iun.
b) (po)kazati, na dan (svetlo) da(ja)ti, izraziti (izražati), razode(va)ti: Plin. iun., Suet. idr., ubi ostentes tuam patientiam Ci., posteritati te ostentes oportet Ci.
c) izjaviti (izjavljati), razložiti (razlagati), dokaz(ov)ati, izprič(ev)ati: ostentavi tibi me istis esse familiarem Ci. ep., cotidiano sermone quaedam frequentius et notabiliter usurpasse eum, litterae ipsius autographae ostentant Suet., ostentans, quanta eos in postremum a plebe Romana, maneret invidia Suet.
d) kazati na kaj, dati slutiti na kaj, pričati o čem: vires (moč) autem veteres earum urbium hodieque magnitudo ostentat moenium Vell., numnam caelatus in manu dextrā scyphus … artem ostentat Mentoris? Varr.

otíći òtīdēm, òtīdēm, ȍdēm, vel. otídi in otídi, otídaoh otíde in òdoh òde, otìšao otìšla
1. oditi: otići kući, od kuće; otišla je moja mladost; otići po rodu iti k sorodnikom; otići u svijet, u kaludere
2. omožiti se: djevojka je otišla za prvog momka u selu
3. odteči: voda, krv otide
4. začeti: on ode ovako besjediti

ouvreur, euse [uvrœr, öz] masculin odpiralec

ouvreurse féminin (des loges) vratarica lož v gledališču; ženska, ki v kinu odvede obiskovalca k njegovemu sedežu; sport predvozač

ōvum -ī, n (iz *ōu-om; prim. gr. ᾠόν, lezboško ὤιον [iz *ōu̯i̯-om], dor. ὤεον (iz ὤƑεον [<*ōu̯ei̯-om] „kar spada k ptici“, „kar najdemo pri ptici“, „ptičji produkt“; prim. lat. avis), sl. jajce, got. ada, stvnem. ei, nem. Ei, ang. egg)

1. jajce: O., H., V., Suet., Cels., Cael., Lamp. idr., ovi putamen Col., Plin. jajčja lupina, o. parĕre, gignere Ci. ali facere Varr. ali edere Plin. ali ponere O., Col. (z)nesti (leči). Rim. obedi so se začeli z jajci in končali s sadjem; od tod preg.: integram famem ad ovum affere Ci. ep. do jajca = do začetka obeda, ab ovo usque ad māla H. „od jajc do jabolk“, po naše „od juhe do posladka“ = od začetka do konca; v povezavi z mitološko zgodbo o Ledi (gl. Lēda): nec gemino bellum Troianum orditur ab ovo H., ovo prognatus eodem H. = Kastorjev brat Poluks.

2. metaf. jajce, ena izmed 7 jajčastih podob na dirkališču v cirkusu; spominjala je na jajce, iz katerega sta prišla Kastor in Poluks, zaščitnika cirkuških umetnosti. Po teh jajcih so šteli kroge na dirkališču; po vsakem krogu so vzeli eno jajce z njegovega podstavka (fala): ovum sublatum est Varr., ova ad notas curriculis numerandis L.

3. meton. mera jajčje lupine (= kolikor drži jajčja lupina): tribus ovis Plin.

pabillus -i, m (demin. k pabō ) majhna samokolnica: LAMP.

Paccius -iī, m Pákcij, moško ime. Znani so:

1. Paccius Pakcij iz Brutija: L.

2. Marcus Paccius Mark Pakcij, Atikov pismonoša iz Epira k Ciceronu l. 54: Ci. ep.

3. C. Paccius Africanus Gaj Pakcij Afričan, obnovitelj nekaterih templjev, ovajalec: T.

paese m

1. dežela:
mandare qcn. a quel paese koga poslati k vragu

2. država; ekst. domovina:
paese legale politiki, vladajoči razred
paese reale tiha večina
amare il proprio paese ljubiti domovino

3. vas:
paese natio rojstna vas, rojstni kraj
gente di paese vaščani, kmetje
fiera di paese vaški sejem
il paese della cuccagna Indija Koromandija
tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
PREGOVORI: paese che vai, usanza che trovi preg. vsaka vas ima svoj glas