Franja

Zadetki iskanja

  • močvírski marécageux, de(s) marais, paludéen

    močvirska mrzlica fièvre paludéenne, paludisme moški spol
    močvirski plin gaz moški spol des marais, méthane moški spol
    močvirske ptice oiseaux moški spol množine des marais
    močvirska voda eau marécageuse
  • modification [-sjɔ̃] féminin modifikacija, preoblikovanje, (manjša, nebistvena) sprememba

    sans modification brez (kake) spremembe, nespremenjeno
    apporter, faire des modifications prinesti, izvesti spremembe
    faire des modifications dans le mobilier prestaviti, premestiti pohištvo
    modification à la loi, aux statuts modifikacija zakona, statuta
  • moelle [mwal] féminin mozeg; figuré bistveni (sestavni) del; jedro

    moelle épinière, vertébrale hrbtni mozeg, hrbtenjača
    moelle osseuse kostni mozeg
    jusqu'à la moelle do mozga, skoz in skoz
    sucer quelqu'un jusqu'à la moelle des os, tirer toute la moelle de quelqu'un izsesati koga do zadnje kaplje krvi, popolnoma ga izmozgati
    être vidé jusqu'à la moelle (familier) biti popolnoma izčrpan od utrujenosti
  • mœurs [mœr, familier mœrs] féminin pluriel običaji, šege, življenjska navada; nravnost, morala, moralnost; populaire nravstvena policija

    sans mœurs nenraven, nemoralen
    mœurs spéciales homoseksualnost
    attentat masculin aux mœurs, contravention féminin, délit masculin, crime masculin contre les mœurs prestopek, zločin zoper nravstvenost, moralo
    austérité féminin des mœurs stroga moralnost
    bonnes mœurs nravnost
    mœurs du pays šege, običaji dežele
    certificat masculin de bonne vie et mœurs nravstveno spričevalo
    contraire aux mœurs nemoralen
    corruption féminin, décadence féminin, dépravation féminin des mœurs moralno propadanje
    femme féminin de mauvaises mœurs deklina
    mauvaises mœurs slabe življenjske navade, nenravnost
    police féminin des mœurs nravstvena policija
    offenser les mœurs pregrešiti se zoper nravnost
    autres temps, autres mœurs (proverbe) drugi časi, druga morala
  • Mögliche, das, Mögliches možno/kar je možno/mogoče; alles Mögliche vse, kar je mogoče/možno; im Rahmen des Möglichen v mejah možnosti; sein Mögliches tun narediti vse, kar je v moji/njegovi moči
  • Mohikánec, -nka Mohican, -e moški spol, ženski spol

    poslednji Mohikanec le dernier des Mohicans
  • moins [mwɛ̃] adverbe manj; mathématiques minus; commerce po odbitku; masculin, mathématiques (= signe masculin de moins) znak (za) minus; najmanjša količina, najmanjša stvar, najmanj

    le moins najmanj
    à moins po nižji ceni, za manj, (še) za kaj manjšega, za manjšo stvar
    à moins de za manj kot
    à moins de, que razen če; če ne
    au moins, pour le moins najmanj
    dans, en moins de (časovno) v manj kot
    d'autant moins toliko manj
    de moins en moins vedno, vse manj
    du moins vsaj
    en moins de rien v hipu
    midi moins le quart tričetrt na dvanajst
    moins que rien absolutno nič
    ne ... pas moins nič manj zato, vseeno, kljub temu, vendarle
    non moins prav tako
    pas le moins du monde nikakor ne, še malo ne
    plus ou moins več ali manj
    qui plus, qui moins eden več, drugi manj
    il est rien moins qu'un honnête homme on je vse (drugo) prej kot poštenjak
    il est rien de moins qu'un honnête homme on je gotovo poštenjak
    tout au moins, à tout le moins, pour le moins vsaj; malo računano
    il n'en sera ni plus ni moins to na stvari, na tem ničesar ne spremeni
    (figuré) il était moins une, moins cinq prav malo je manjkalo
    il y a du plus ou du moins (familier) tu nekaj ni v redu
    un roman des moins connus eden manj znanih romanov
    restez ici le moins longtemps possible! ostanite tu, kar najmanj časa morete!
    il m'a remercié, c'est bien le moins! zahvalil se mi je, najmanj, kar je lahko storil!
  • moissonner [-sɔne] verbe transitif (po)žeti; figuré nabrati, nakopičiti

    moissonner du blé, un champ žeti žito, njivo
    la guerre moissonne les vies humaines vojna žanje človeška življenja
    semer du vent et moissonner des tempêtes sejati veter in žeti vihar
    comme tu sèmeras, tu moissonneras (proverbe) kakor boš sejal, tako boš žel
  • mòlj zoologija teigne ženski spol , mite ženski spol , gerce ženski spol

    knjižni molj (figurativno, familiarno) rat moški spol de bibliothèque, bouquineur moški spol
    žitni molj teigne des grains
    razjeden od moljev rongé des mites, mité
    zavarovan proti moljem protégé contre les mites
  • moment [mɔmɑ̃] masculin trenutek, hip, moment; (= bon moment) pravi trenutek, (lepa) priložnost

    à ce moment v tem trenutku, zdajle
    au dernier moment v zadnjem trenutku
    au, dans le moment où v trenutku ko
    à tout (tous) moment(s) vsak hip, vedno, ob vsakem času, stalno, neprestano
    dans un moment v hipu, takoj
    dans, sur le moment hipoma, takoj
    de moments en moments nepretrgoma
    d'un moment à l'autre od trenutka do trenutka, vsak čas
    de, dès ce moment od tega trenutka dalje
    depuis un long moment že precej časa
    du moment trenuten, sedanji
    du moment que, oû od trenutka ko, odkar
    en un moment v hipu
    en ce moment v tem trenutku, sedaj
    par moments od časa do časa
    pour le moment trenutno
    sur le moment tisti hip, v tistem trenutku
    mauvais moment neugoden trenutek
    les derniers moments zadnji trenutki
    moment d'inertie (physique) vztrajnostni moment
    moment psychologique psihološki, odločilni trenutek
    avoir de bons moments imeti svetle, pametne trenutke
    n'avoir pas un moment à soi ne imeti niti trenutka zase
    lire à ses moments perdus brati v svojem prostem času
    manquer le moment zamuditi priložnost, pravi trenutek
    saisir le moment favorable zgrabiti za priložnost
    un moment, s'il vous plaît! trenutek, prosim!
  • monceau [mɔ̃so] masculin kup; kopica

    des monceaux de livres, de morts kupi knjig, mrličev
    un monceau de fautes d'orthographe kup pravopisnih napak
  • monde2 [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

    de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
    (jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
    depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
    le mieux du monde kar najbolje na svetu
    pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
    de par le monde po vsem svetu
    pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
    aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
    aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
    à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
    un monde de množica (česa)
    le grand monde svet bogatašev
    monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
    le monde entier ves, cel svet
    monde primitif prvotni svet
    l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
    l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
    demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
    la fin du monde konec sveta
    le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
    le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
    Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
    vieux comme le monde zelo star
    aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
    avoir du monde imeti goste, obisk
    le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
    courir le monde biti stalno na potovanjih
    disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
    envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
    n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
    depuis que je suis au monde odkar živim
    il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
    ainsi va le monde tako je na svetu
    être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
    (familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
    c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
    faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
    faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
    se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
    mettre au monde spraviti na svet, roditi
    recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
    venir au monde priti na svet, roditi se
    il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
    il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)
  • monnaie [mɔnɛ] féminin kovanec, denar; drobiž; plačilno sredstvo

    Monnaie kovnica denarja
    en belle et bonne monnaie z dobrim denarjem
    en même monnaie z istim denarjem
    monnaie blanche srebrn denar
    monnaie étrangère tuj, inozemski d.
    monnaie légale zakonito plačilno sredstvo
    monnaie métallique denar v kovancib, ko-vanci
    monnaie papier, monnaie-papier papirnati denar
    circulation féminin de la monnaie denarni promet
    fausse monnaie ponarejen d.
    frappe féminin des monnaies kovanje denarja
    imitation féminin des monnaies ponarejanje denarja
    menue, petite monnaie (denarni) drobiž
    pièce féminin de monnaie novec, kovanec
    n'avoir point de monnaie ne imeti drobiža (pri sebi)
    battre monnaie kovati denar, familier priskrbeti si denar
    c'est monnaie courante to se često dogaja
    faire de la monnaie menjati (denar)
    payer quelqu'un en monnaie de singe norčevati se iz koga (namesto da bi mu plačali)
    rendre, donner à quelqu'un la monnaie de sa pièce vrniti, dati komu milo za drago
  • monopole [-pɔl] masculin monopol, izključna pravica do česa; izključni privilegij

    monopole de l'alcool, du tabac, des allumettes monopol na alkohol, tobak, vžigalice
    monopole d'Etat državni monopol
    monopole de vente monopol na prodajo
    ne pas avoir le monopole de quelque chose ne imeti monopola na kaj
  • montagne [mɔ̃tanj] féminin gora; pogorje

    une montagne de, des montagnes de velika množina, količina (česa)
    montagne moyenne sredogorje
    montagnes russes velika drsalnica (tobogan) (v cirkusu, na sejmih), figuré dviganje in padanje
    montagne à vaches gora s planinami za pašo krav
    chaîne féminin de montagnes gorska veriga
    haute montagne visoko gorovje
    mal masculin des montagnes višinska bolezen
    pays masculin de montagnes gorata dežela
    système masculin de montagnes gorski sistem
    faire une montagne, des montagnes (familier) črno videti; videti težave, kjer jih ni
    faire une montagne, des montagnes de quelque chose narediti iz muhe slona
    se faire une montagne de quelque chose pretiravati pomembnost, nevarnost, težave kake stvari
    faire une excursion en montagne napraviti izlet v hribe, na planine
    soulever les montagnes z lahkoto opraviti s težavami
    c'est la montagne qui accouche d'une souris (figuré) po velikih načrtih in ambicijah (tresla se je gora) majhni rezultati (rodila se je miš)
  • montée [mɔ̃te] féminin hoja navkreber, vzpon, dvig; aéronautique strm let; klanec, strmina

    montée d'un ballon vzlet, dvig balona
    montée des prix, de la température dvig cen, temperature
    montée des eaux du fleuve naraščanje vode v reki
  • moral [mɔral] masculin duševne sposobnosti, duševno razpoloženje; duh, morala (čet, vojske)

    au moral v duševnem pogledu
    avoir bon moral biti optimističen
    remonter, saper le moral (des troupes) zopet dvigniti, spodkopavati moralo (čet)
  • morcellement [-sɛlmɑ̃] masculin razkosanje (de la propriété posesti)

    morcellement des forces drobitev, delitev, cepljenje sil
  • mordre* [mɔrdrə] verbe transitif, verbe intransitif gristi, ugrizniti; pičiti; glodati; chimie razjedati; zagristi se v; prodreti (quelque chose v kaj)

    se faire mordre pustiti se ujeti
    s'en mordre les doigts (familier) hudó kaj obžalovati
    mordre à l'hameçon ugrizniti v trnek, figuré nasesti, iti na led; pustiti se prevarati
    il a été mordu par un serpent kača ga je pičila
    se mordre la langue ugrizniti se v jezik, figuré obžalovati svoje besede
    mordre ferme aux mathématiques pošteno, krepko se zagristi v matematiko
    ça ne mord pas to ne prime, to nič ne izda
    mordre la poussière pasti po dolgem na tla, figuré propasti, ne uspeti
    je ne sais quel chien l'a mordu ne vem, kakšna muha ga je pičila
    mordre sur quelqu'un stresti svojo jezo na koga
    (sport) le départ doit être redonné, un des concurrents a mordu sur la ligne start je treba ponoviti, eden tekmovalcev je prestopil (startno) črto
    chien qui aboie ne mord pas pes, ki laja, ne grize
  • môrski de(s) mer(s), marin

    morska bitka bataille navale, combat naval
    morska bolezen mal moški spol de mer
    morska deklica néréide ženski spol, naîade ženski spol, sirène ženski spol
    morska gladina surface ženski spol (ali niveau moški spol) de la mer
    nad (pod) morsko gladino au-dessus (au-dessous) du niveau de la mer
    morski jezik (riba) sole ženski spol
    morski ježek oursin moški spol
    morska klima climat moški spol maritime
    morski konjiček hippocampe moški spol
    morsko kopališče station ženski spol balnéaire, plage ženski spol
    morska kopel bain moški spol de mer
    morska milja mille moški spol marin
    morska obala côte ženski spol, rivage moški spol (ali bord moški spol) de la mer
    morska ožina détroit moški spol
    morski pes requin moški spol, squale moški spol
    morsko pristanišče port moški spol de mer, havre moški spol
    morska riba poisson moški spol de mer
    morski ropar pirate moški spol, corsaire moški spol, écumeur moški spol des mers
    morska sol sel marin
    morska voda eau ženski spol de mer, eau salée
    morska zvezda (zoologija) étoile ženski spol de mer, astérie ženski spol