Franja

plaža samostalnik
1. (pas zemlje ob vodi) ▸ strand, partV poletnih dneh je na številnih mestnih plažah in kopališčih ob Donavi množica kopalcev. ▸ Nyári napokon a számos Duna-menti strand és fürdő zsúfolásig megtelik fürdőzőkkel.
Ob obali se raztezajo brezkončne plaže. ▸ A part mentén végeláthatatlan strandok húzódnak.
Ko sem na morju, ležim na plaži, berem knjigo in ne razmišljam o službi. ▸ Amikor tengeren vagyok, fekszem a strandon, könyvet olvasok, és nem gondolok a munkámra.
Povezane iztočnice: divja plaža, peščena plaža

2. (kot plaža urejen prostor) ▸ strand
Na Kongresnem trgu bo oživela plaža, na kateri se bodo z mednarodno konkurenco soočili najboljši slovenski igralci. ▸ A Kongresszusi téren strand nyílik, ahol a legjobb szlovén versenyzők nemzetközi mezőnyben mérkőznek meg.
Izvrstna smuka je bila mogoča na osmih urejenih progah, posebno presenečenje pa so pripravili na "plaži" ob smučišču, saj so prav vsem, ki so prismučali mimo, ponudili brezplačno okrepčilo. ▸ A csodás síeléshez nyolc rendezett pálya állt rendelkezésre, különleges meglepetésként pedig a pálya mentén „strandot” alakítottak ki, hiszen mindenkinek, aki elhaladt mellettük, ingyenes harapnivalót kínáltak.

3. neštevno, neformalno, izraža negativen odnos (o literaturi) ▸ ponyva [irodalom] ▸ ponyvaolvasmány
Trgovine kar tekmujejo, kdo bo prodajal večjo "plažo" in tako otrokom uničil prirojeni okus za estetiko. ▸ A boltok szinte versenyeznek, melyik ad el több ponyvát, ezzel tönkretéve a gyermekek veleszületett esztétikai érzékét.
Na splošno velja prepričanje, da se ob pljuskanju morskih valov in petju škržatov najbolje bere "plaža" oziroma šund. ▸ Az az általános felfogás, hogy a tenger hullámzása és a kabócák éneke mellé a ponyvaolvasmányok illenek.

plēnitūdo -inis, f (plēnus)

1. obilica, obilje, obilnost, kopica, množica, polnost; debelost: Vulg., Macr., M. idr., perticae cacuminum modicae plenitudinis Col., fiunt utres in magnitudinem trium et semis pedum, ita ut cum idem utres spiritu inflati tumuerint non extollant uterum sed aequalitate quadam plenitudo ipsa utrium spatia plana perficiat Plin., homo in longitudinem usque ad ter septenos annos (sc. crescit), tum deinde ad plenitudinem Plin., ne vel fastidium nasceretur ex plurimis vel plenitudo fidei deesset in parvis Veg., nam in eventu aperti Martis victoriae plenitudo consistit Veg., plenitudinem hic non frustra numeris adsignat: plenitudo enim proprie nisi divinis rebus supernisque non convenit Macr., haec est igitur communis numerorum omnium plenitudo Macr., plenitudo ventris Tert., quia verum et perfectae plenitudinis lumen est Lact.

2. popolnost: syllabarum Corn.

plēnus 3 (indoev. baza *pelH- liti, izlivati, polniti, stresati (prim. armensko hełum izliti, izlivati); prim. skr. piparmi = gr. πίμπλημι = lat. pleō [com-pleō, im-pleō] = got. fulljan = stvnem. fullen = nem. füllen, skr. párīṇaḥ = gr. πλῆϑος, πληϑός obilje, množica, skr. prānaḥ in pūrnaḥ = gr. πλήρης = lat. plērus in plēnus = sl. poln = hr., srbsko pun = lit. pìlnas = got. fulls = stvnem. fol = nem. voll, gr. πολύ, got. in stvnem. filu = nem. viel, stvnem. fule = nem. Volk, lat. plēbēs, populus, plūs, plūrimus, plērīque, manipulus)

1. poln (naspr. inanis, vacuus); kot adj. relat. z gen.: navis … plena argenti facti atque signati Ci., acerra turis plena H., tuguria plena hominum S., fons plenissimus piscium Ci.; pozneje (enako kot repertus) z abl.: urbs omni bellico apparatu plena L., plena domus ornamentis fanorum Ci.; abs.: poculum Cu., V., apparetque beata pleno Copia cornu H., pleno (sc. venti) velo subit ostia V. ali plenissimis velis navigare Ci. z napetimi (polnimi) jadri, plenis repente portis effusi L., velut ex pleno et abundanti Sen. ph., usque ad plenum Pall.; metaf.: plenior venustatis Ter., plenus timoris, spei C., plena exemplorum vetustas Ci.; redko: plenus sum exspectatione Ci., erant plena laetitiā omnia C.

2. occ.
a) debel, obilen, živôten (naspr. exilis): Cels., homo, iecur Ci., ire foras pleno tendebat corpore frustra H.
b) noseč, nosen, brej: uterus, venter O., femina, victima O., sus Ci.
c) poln = sit, nasičen: plenus eras minimo O.; pren. sit, naveličan: quae cupide petiit, mature plena reliquit H.

3. bogato oskrbljen (opravljen, opremljen, obložen), bogat s čim, obilujoč s čim, obilen: mensa V., domus H., pecunia Ci., plenissima villa H., plenae urbes Ci., exercitus plenissimus praedā L., castra plena curae Ci., oratio ali epistula plenior Ci. (snovno) bogatejši govor, (snovno) bogatejše pismo, oratio plena sententiis Sen. rh., pleniora … atque uberiora Romam perscribere C. obširneje pisati (poročati), v pismu (poročilu) pretiravati, crura (gr. acc.) thymo plenae (sc. apes) V. po nogah obilno obložene z materino dušico; pren.: quis Mario plenior inimicorum Ci., irae L., plenus vitii Pl., gloriarum plenior Pl. na vsa usta poveličuje svoja slavna dela, plenus negotiis Ci., ves zatopljen v delo, ves zaseden z dolžnostmi (nalogami), annis Plin. iun. dovolj star, zrel, polnoleten.

4. zelo številen, (mnogo)številen, zelo (številno, obilno) obisk(ov)an, poln ljudi, obljuden, ljudnàt (ljúdnat): agmen O., convivium Suet., plena Caesarum domus T., viae plenissimae C.

5. poln, popoln, polnoštevilen, cel: annus Ci., numerus Ci., cohortes Ci., legio, neque ea plenissima C. ne čisto polnoštevilna, duae male plenae legiunculae L., plenissimum lumen (sc. lunae) V. polna, pleno gradu S., L. s polnim (= urnim, hitrim) korakom, niti pleno vertice O. = na vso moč, concordia O., gaudium Ci., ius Icti., verbum plenum Ci. nekontrahirana beseda, syllaba plenior Corn. daljši zlog, pleno aratro sulcare Col. s celim plugom.

6. poln = môčen (močán), krêpek (krepák): cornix plena voce pluviam vocat V., pleniore voce Ci. (o govorniku), plenissima verba O. prav krepke, plenum vocis genus Ci. (o tonu glasu, ki se ob bolečini izvije iz grla z vso močjo), sonus (sc. vocis) nimium plenus Q.; occ. izdaten, močan, tečen: vinum, cibi Cels. — Od tod adv. plēnē

1. polno, obilno, izdatno: infundere Plin.

2. obilno = docela, popolnoma, povsem: plene sapientes homines Ci., si hoc plene vitare non potes Ci., plene perfectae munitiones C., plenius alere Q., partes suas plene exhibebat Val. Max., plenius ostendere Plin. natančneje, obširneje, illud plenissime, hoc restrictissime facere Plin. iun., plenissime ulcisci Fl., plenissime ad me pervenit animus tuus Sen. ph. popolnoma mi zadostuje, če si mi rade volje pripravljen ugoditi, plenissime parta victoria Vop., plenissime Silanus absolutus est Asc., in plenum Sen. ph., Plin. sploh, ad plenum Aus., Don., Eutr. popolnoma, v celoti.

plērus-que, plēra-que, plērum-que, pl. plērīque, plēraeque, plēraque (plērus [prim. plēnus] + -que)

I. sg. le pri kolekt. največi del (česa): Ap., Gell. idr., iuventus pleraque Catilinae favebat S., Carthaginienses pleraeque Africae imperitabant S., exercitum plerumque opperiri iubet S.; subst. plerumque največji del: ubi plerumque noctis processit S., per Europae plerumque L.; pl.: pleraque eius insulae Cu. največ delov; acc. adv. plērumque
a) po večini, večinoma, večidel, navadno: Pl., C., H. idr., ut p. evenit Ci., plerumque … semper L. idr.
b) (z okrepljenim pomenom = gr. πολλάκις) pogosto(krat), zelo (prav) često, v mnogih primerih (slučajih), sicer vselej: Suet. idr., p. permoveor, num ad ipsum referri verius sit T., quibus plerumque fidere Vitellius T., equites plerumque omnes tela intra vallum coniciebant C., mite … ingenium, nisi suam naturam plerumque fortuna corrumperet Cu., namque Diespiter igni corusco nubila dividens plerumque H.
c) (z oslabljenim pomenom) včasih: Ps.-Q., Icti. —

II. pl.

1. največ njih, večina: multi nihil prodesse philosophiam, plerique etiam obesse arbitrantur Ci., plerasque naves remisit, pontones Lissi reliquit C., plerique Belgae C., in plerisque Ci. v največ primerih, v večini primerov, plerique omnes Ter., N. skoraj vsi; s partitivnim gen.: Plin., Gell. idr., plerique nostrorum oratorum Ci., quorum plerique Ci., plerique Poenorum Ci., amicorum plerosque necaverat S., quarum (sc. urbium) pleraeque situ inexpugnabiles L.; s praep. ex: plerisque ex factione corruptis S.

2. (pre)mnogi: non dubito fore plerosque, qui … N., cum pleraque possimus proferre testimonia, uno contenti erimus N., rapti e publico plerique, plures in tabernis intercepti T.

Opomba: Za gen. pl. se klas. uporablja plurimorum, plurimarum.

plicātilis -e (plicāre) zgibljiv, zložljiv: ibi Aethiopicae veneunt naves; namque eas plicatiles umeris transferunt, quotiens ad catarractas ventum est Plin., mutat et upupa, ut tradit Aeschylus poeta, obscena alias pastu avis, crista visenda plicatili, contrahens eam subrigensque per longitudinem capitis Plin., diximus et cui plicatilem cristam dedisset natura Plin.

plōrābundus 3 (plōrāre) tuleč, tarnajoč, stokajoč: pulmentum pridem ei eripuit milvus: homo ad praetorem plorabundus devenit; infit ibi postulare plorans, eiulans, ut sibi liceret milvum vadarier Pl. Adv. plōrābundē stokajoče, tarnajoče, ob stokanju, ob tarnanju: plorabunde aliquem spoliare Porph.

plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

I.

1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci. —

II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.

pluteus -ī, m ali (redkeje) pluteum -ī, n ogrodje, konstrukcija

1. kot voj. t.t.
a) zaklonska (zaščitna) streha, na(d)strešek, zaklon, zaslon(ilo), oblegovalna naprava, spletena iz vrbovih šib (vrbovic) in pokrita z mokrimi kožami, ki je branila oblegovalce in okopnike pred sovražnimi izstrelki; premikali so jo na treh kolesih: L., vineam pluteosque agere ad aliquem Pl., tectum plutei ac vinearum C.
b) nepremično branilo, branik, prsobran na zidovju, stolpih, nasipu: pluteosque vallo addere C., locus consaeptus cratibus pluteisque L., plutei viminei Amm.

2. razne podobne priprave
a) obstenski zaslon za blazinjakom v obednici: Mart.
b) naslonilo, naslonjalo ob klopi ali blazinjaku: Suet.; meton. blazinjak, počivalo v obednici: plutei fulcra Pr.
c) deska, na kateri leži mrtvec: Mart.
d) bralni podstavek: Pers.
e) obstenska polica, regal za sohe, knjige: Iuv.
f) vmesna doprsna stena med dvema stebroma, parapét, doprsni zid, zidec, balustrada: Vitr.

pnīgeūs -eos, m (gr. πνιγεύς) dušilo, dušilec, dušilnik, sordína pri vodnih orglah: intra aram, quo loci aqua sustinetur, inest pnigeus uti infundibulum inversum, quem subter taxilli alti circiter digitorum ternum suppositi librant spatium imum ima inter labra pnigeos et arae fundum Vitr., e modiolis autem fistulae sunt continentes coniunctae pnigeos cervicibus pertinentesque ad nares, quae sunt in arcula Vitr., pressionibus coactum in fistulas cogunt, per quas in pnigea concurrit et per eius cervices in arcam Vitr.

pò | po

A) adv.

1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

B) po prep. (s tožilnikom)

I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.

5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note

7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta

8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto

11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo

12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza

pōculum -ī, n (prim. pōtus, pōtāre, gr. πέ-πω-κα, pf. glag. πίνω pijem)

1. čaša, kup(ic)a, kozarec: poscunt maioribus poculis (sc. bibere) Ci., argenteum L., poculum impavide haurire L., pocula fabricata fago O., pocula ducere H. čaše (iz)prazniti, zvrniti (zvračati), srkniti (srkati), srebniti (srebati) iz čaš, aureum, crystallinum, murreum, perlucidum Sen. ph., ministerium poculorum Serv. služba točaja, pocula veneno infecta Iust.; pren.: poculum mortis exhaurire Ci.; preg.: eodem poculo bibere Pl. piti iz iste kupe trpljenja = izkusiti (trpeti) isto nezgodo (nesrečo).

2. meton. pijača, napitek: pocula sunt fontes V., pocula fauce trahere H. srkati, srebati, pocula vitea V. grozdna pijača, grozdni sok, vinska pijača, Acheloia V. voda, insidiosa O. čarovna pijača, amoris ali desiderii H. ljubezenski napitek (napoj), tudi = ljubezen: Pl.; pl. često = pitje, popivanje, pijančevanje: ad pocula venire V., si in tuis poculis tibi accidisset Ci., laeti inter pocula V., prae poculis Fl. od pijanosti; occ. kupica strupa = strupena pijača: Ci., ad insidiosa vocatus pocula O.

Opomba: Sinkop. obl. pōclum: Pl., Luc. fr., Arn. poet., Prud.

počásen (-sna -o) adj. lento, tardo; pigro, torpido, lungo, sonnacchioso, neghittoso, pesante::
počasna vožnja corsa lenta
počasen človek un uomo tardo, lento
počasna smrt morte lenta
biti počasnih nog camminare lentamente
biti počasne glave, pameti essere lento, tardo, duro di comprendonio
počasno delo lavoro che esige molto tempo
avt. pas za počasni promet corsia di scorrimento lento
farm. zdravilo s počasnim delovanjem farmaco ad azione lenta
pren. počasen hrust pachiderma
počasni ples lento
film., šport. počasni posnetek moviola
tv počasni tek rallentamento
iron. počasno birokratsko kolesje lentocrazia

podagrōsus 3 (podagra) = podagricus obolel (bolehajoč) za protinom (putiko, podagro), protinast, putikast, podagrast, starejše kostobóljav, putogrômen (putigrômen): sed tamen demsi podagrosis pedibus esset Eutychus, iam a portu redisse potuit Pl., nunc vos quia mihi advocatos dixi et testis ducere, podagrosi estis ac vicistis cocleam tarditudine Pl., deformis, senex arthriticus ac podagrosus est Luc. fr.; subst. podagrōsī -ōrum, m protinski (putikasti) bolniki, protinasti (putikasti) ljudje, starejše kostobólj(av)ci, putogrômci (putigrômci), podagrísti, podagrásti: habuit et hanc consuetudinem, ut octo calvos rogaret ad c[a]enam et item octo luscos et item octo podagrosos, octo surdos, octo nigros, octo longos et octo pingues Lamp., alii vitrum conflant, aliis c[h]arth[h]a conficitur, omnes certe linifiones [aut] cuiuscumque artis et [professionis] videntur; et habent podagrosi, quod agant Vop.

pōdex -icis, m (prvotno pēdex, sor. s pēdō -ere) zadnjica, danka, zadnja plat, rit: podicis, Hortensi, est ad eam rem nata palaestra Luc. fr., sine podice Hymnis, [si] sine eugio, ac destinas Luc. fr., hietque turpis inter aridas natis podex velut crudae bovis! H., hispida membra quidem et durae per bracchia setae promittunt atrocem animum, sed podice levi caeduntur tumidae medico ridente mariscae Iuv.

podismus -i, m (gr. ποδισμός) merjenje (izmera, odmera) s stopali (čevlji), stopalo, čevelj: Boet. idr., si rotundus ager erit, ut circuli speciem habeat, sic podismum inito Col., mensores qui in castris ad podismum demetiuntur loca Veg., ita autem ab agrimensoribus podismum mensurae colligi oportet, ut ad quantitatem concludatur exercitus Veg., explanato, qualiter debeant acies instrui, nunc podismum mensuramque ipsius ordinationis exponam Veg., ad hanc rationem, sive viginti milia sive triginta milia peditum fuerint, iuxta mensurae podismum sine aliqua dubitatione difficultatis poterunt ordinari Veg., subiectas deinde extremitatium partes, are[as] tangentium nostrarum postulationum, podismis suis ad[a]eramus Front.

podíti (-ím)

A) imperf.

1. cacciare, mandar via; inseguire, perseguitare:
psi podijo divjad i cani cacciano la selvaggina
poditi koga k zdravniku esortare uno ad andare dal medico

2. incitare, spronare

B) podíti se (-ím se) perf. refl. correre, scorazzare; mulinare, frullare:
pren. poditi se za ženskami correre dietro alle gonne
čudne misli so se mu podile po glavi strani pensieri gli mulinavano nel cervello

podium -iī, n (tuj. ποδίον)

I.

1. podstavek, podzid(ek), podpora,podnožje, podij za stebre: Vitr.; zlasti pred orkestro: Vitr.

2. spodnji opaž, panel ob steni sobe: Ulp. (Dig.)., supra podium columnae Vitr., sin autem circa aedem ex tribus lateribus podium faciendum erit Vitr., podii altitudo ab libramento pulpiti cum corona et lysi Vitr., corinthii simplices habent columnas aut in podio positas aut in imo Vitr., est et aliud cubiculum a proxima platano viride et umbrosum, marmore excultum podio tenus Plin. iun.

3. terasast napušč, balkon nad notranjim obzidjem amfiteatra ali cirkusa, kjer so bili najboljši, z zaščitnimi mrežami pred živalmi zavarovani sedeži za ugledne goste (za prireditelja in voditelja iger, senatorje, vestalke, tuje poslance, cesarje): nam perraro praesidere, ceterum accubans, parvis primum foraminibus, deinde toto podio adaperto spectare consueverat (sc. Nero) Suet., tanta copia invecta, ut retia coercendis feris podium protegentia sucinis nodarentur Plin., et Catuli Paulique minoribus et Fabiis et omnibus ad podium spectantibus Iuv. —

II. podstavek, spodnji okvir, podnožka, podnožje, podnožnik (čisto lat. suggestus):

1. za sode: Pall.

2. za panje: podia ternis alta pedibus fabricantur Pall.

podivjáti (-ám) perf.

1. inselvatichire, inselvatichirsi:
od pogostega zalivanja so begonije na verandi podivjale a furia di essere annaffiate, le begonie sulla veranda sono inselvatichite

2. (postati neciviliziran, nekultiviran) imbarbarire, imbarbarirsi

3. impazzire; inferocire; (konj) imbizzarire:
od hude bolečine je podivjal per il forte dolore impazzì

4. correre pazzamente, darsi alla pazza corsa, alle pazze corse:
ob vsakem reliju motociklisti podivjajo ad ogni rally i motoristi si danno alle pazze corse, si sfogano in pazze corse

5. diventare indisciplinati, ingovernabili:
šol. tudi zaradi prenatrpanosti razredi včasih podivjajo anche per il sovraffollamento, le classi diventano talora ingovernabili

podnasloviti glagol
1. (dati delu ime) ▸ alcímmel ellátOkroglo mizo so podnaslovili Vpliv reforme na študente. ▸ A kerekasztal-beszélgetés alcíme: A reform hatása a hallgatókra.
Francoski avotor je knjigo podnaslovil: Knjiga o branju. ▸ A francia szerzők a könyvet a Könyv az olvasásról alcímmel látták el.

2. (o prevodu) ▸ feliratoz
V vsem tem času se je zgodilo veliko filmov. Nekaj sem jih prevedla, še več samo podnaslovila. ▸ Ez alatt az idő alatt számos film keletkezett. Néhányat lefordítottam, a többségét viszont csak feliratoztam.
Nagrajeni film na stroške evropskega parlamenta podnaslovijo v vseh 23 jezikov EU. ▸ A díjazott filmet az EU mind a 23 nyelvén feliratozzák az Európai Parlament költségén.

3. (dodati oznako) ▸ titulál
Bernhard je dramo podnaslovil kot komedijo o nemški duši. ▸ Bernhard a drámát a német lélekről szóló komédiának nevezte.
Mikeln je svoje gledališko besedilo podnaslovil kot ljudsko igro v treh dejanjih. ▸ Mikeln a színházi szövegét háromfelvonásos népszínműnek titulálta.

podvŕžen (-a -o) adj.

1. sottoposto; soggetto; affetto; passibile; suscettibile:
carini podvrženo blago merce soggetta a dogana
podvržen spremembam passibile di mutamenti

2. dedito, portato; incline:
podvržen branju dedito alla lettura
podvržen boleznim incline ad ammalarsi, alle malattie