cronicario m (pl. -ri) med. bolnišnica za kronične bolnike
croque-mitaine [-mitɛn] masculin bavbav, črni mož, strašilo (za otroke); familier za pogled strašna, a ne nevarna oseba
crossbelt [krɔ́sbelt] samostalnik
pas za naboje (od ramena do nasprotne strani pasu)
cross-bench [krɔ́sbenč] samostalnik
sedež za tiste, ki se vzdržujejo glasovanja
crōssdromo m šport dirkališče za motokros ali ciklocross
crossing-place [krɔ́siŋpleis] samostalnik
označen prehod za pešce, zebra
croupière [krupjɛr] féminin podrepni jermen; marine vrv za privezovanje zadnjega dela čolna, ladje
tailler des croupières à quelqu'un (figuré) komu težave delati
cŕpac -pca m pol, polača, lopata za planje vode iz čolna
C.R.P.E. kratica m ekon.Comitato Regionale per la Programmazione Economica Deželni odbor za gospodarsko planiranje
crūditō -āre (crūdus) bolehati za pokvarjenim želodcem: Tert.
crūdus 3 (sor. s cruor)
1. krvav, krvaveč, svež, nezaceljen, nezarasel: crudum adhuc vulnus Plin. iun., vulnera cr. O.; pren.: est aliquis, qui vulnera cruda retractat O.
2. presen, svež, surov, nekuhan: exta cruda victimae L., vitellus, columbae iecur, ovum, album ex ovis, olerum crudi caules Cels., caro Mel., Suet., aliquid estur crudum coctumve Plin., cocus omnia cruda attulit Mart.; kot subst. neutr.: quid tu curas, utrum coctum an crudum edim Pl.; occ. nežgan (o opeki): coctus later sive crudus Vitr., crudo latere moenia struere Cu.
3. pren.
a) surov, neobdelan, neustrojen, grob: corium Varr., Vitr., pero V. ali caestus V. iz neustrojenega usnja, cortice crudo hasta V., solum, spartum Col., scamna Plin., crudis locorum Sil. po še neobhojenih krajih; pren.: lectio non cruda Q. že predelano.
b) negoden, nezrel, nedozorel: poma ex arboribus, cruda si sunt, vi(x) evelluntur, si matura et cocta, decidunt Ci., cr. cortex Val. Fl., palmes Lucan., pruna Col.; (od tod o bitjih): cruda viro puella Mart. še negodna za možitev, equa adhuc protervo cruda marito H. še negodna za … ; noluit … hodie agere Roscius aut crudior fuit Ci. prehripav; (o abstr. idr. stvareh): sed numeris decor est et iunctura addita crudis Pers., studia Petr., amor, rudimenta Stat., funera nepotis Stat. nedavna, servitium T.; occ. še čil, še čvrst, še krepek: cruda deo viridisque senectus V., senectus cruda ac viridis T., cr. senecta Sil., insania crudae senectutis Ap., cr. iuventus Sil. = še ne oborožena, crudos sine viribus annos … refovebat in armis Sil., crudā mente Sil.
c) α) neprebavljen: pavo Iuv., qui crudum ructat Cels. komur se riga po neprebavljeni jedi. β) ne prebavljajoč, s pokvarjenim želodcem, za slabo prebavo (za pokvarjenim želodcem) bolan: alvus Ca., de conviviis auferuntur crudique postridie se rursus ingurgitant Cl., cum ad illud prandium crudior venisset Ci. s precejšnjim „mačkom“, ne (aeger) crudus sumat medicamentum Cels., quia inimicum ludere (namreč z žogo) crudis H., podex velut crudae bovis H. ne prebavljajoče (driskave) krave, dominus crudus aut nauseans Sen. ph.
č) še nerazkrojen, kalen: urina tenuis et cruda Cels.; tudi = še ne dovolj zasičen (nasičen): muria Col.
d) medic. še negoden = še nezagnojen, še neognojen (o tvoru): crudum est, si … Cels.
e) α) po značaju surov, krut, okruten, srep, grozovit, brezčuten, trdosrčen, neusmiljen; le pesn.: Sen. tr., vir Pl., Diomedes, Getae O., dicentem defodit altā crudus humo O., cr. Hiberus, crudo ducente magistro Sil.; enalaga (o stvareh): ensis V., ferrum, bella O., frigus, saxum, vellus Val. Fl., parma, honos Stat. β) (duševno) surov, neotesan, neolikan, zarobljen: cr. rusticitas Hier., ex crudissimo pistrino Cassius ap. Suet.
cruet [krúit] samostalnik
stekleničica za kis in olje
cruet-stand [krúitstænd] samostalnik
namizni nastavek za posodice za kis in olje ter sol in poper
cruive [kru:v] samostalnik
škotsko koča, koliba; svinjak; vrša za lov lososov
crumb-brush [krʌ́mbrʌš] samostalnik
metlica za pometanje drobtin z mize
cruschesco agg. (m pl. -chi) ki se nanaša na Crusco; značilno za Crusco
crutch [krʌč] samostalnik
bergla, hodulja
figurativno opora, podpora
navtika vilice za veslo, veslina
anatomija korak, presredek
crvènilo s
1. rdečilo, rdeča barva: bojadisati -om
2. rdečica: crvenilo joj obli obraze
3. rdečilo: pisati crvenilom
4. rdečilo, črtalo za ustnice, ruž
C.S.D. kratica f voj.Commissione Superiore di Difesa Višja komisija za državno obrambo
Ctēsiphōn -ontis (Κτησιφῶν) Ktezifont,
I. masc. Atenec, Leostenov sin, ki ga je Demosten, njegov prijatelj, l. 330 zagovarjal proti Eshinu v govoru περὶ τοῦ στεφανοῦ (o vencu): Ci.; met. = govor za Ktezifonta: Sid. —
II. z acc. -ontem in -onta, fem. glavno mesto partskega kraljestva ob Tigridi, zimska prestolnica partskih kraljev: Plin., T., Eutr., Amm.