Franja

Zadetki iskanja

  • ilegála underground movement; (the) underground

    iti v ilegálo to go underground
  • ilustracija samostalnik
    1. (slika) ▸ illusztráció
    razstava ilustracij ▸ illusztrációkiállítás
    ilustracije slikanice ▸ képeskönyv illusztrációi
    avtorica ilustracij ▸ illusztráció szerzője
    izbor ilustracij ▸ illusztrációválogatás
    ilustracija naslovnicekontrastivno zanimivo borítókép
    avtor ilustracij ▸ illusztráció szerzője
    zbirka ilustracij ▸ illusztrációgyűjtemény
    izdelava ilustracij ▸ illusztráció készítője
    knjižne ilustracije ▸ könyvillusztrációk
    izvirna ilustracija ▸ eredeti illusztráció
    barvna ilustracija ▸ színes illusztráció
    originalna ilustracija ▸ eredeti illusztráció
    celostranska ilustracija ▸ egészoldalas illusztráció
    otroške ilustracije ▸ gyermekillusztrációk
    opremiti z ilustracijamikontrastivno zanimivo illusztrál, illusztrációkkal ellát
    opremljen z ilustracijamikontrastivno zanimivo illusztrált, illusztrációkkal ellátott
    slikanica z ilustracijami ▸ illusztrációkkal ellátott képeskönyv
    knjiga z ilustracijami ▸ illusztrációkkal ellátott könyv
    ilustracije v knjigi ▸ könyv illusztrációi, könyvben található illusztrációk
    narisati ilustracijo ▸ illusztrációt rajzol
    Besedilo je opremljeno z več sto privlačnimi ilustracijami. ▸ A szöveget több száz vonzó illusztráció kíséri.
    Letos načrtujejo tudi razstavo otroških ilustracij. ▸ Idén kiállítást szerveztek gyermekek illusztrációiból.

    2. neštevno (dejavnost) ▸ illusztrációkészítés, illusztrálás
    sejem ilustracijekontrastivno zanimivo illusztrációk kiállítóvására
    mojster ilustracije ▸ illusztrálás mestere
    področje ilustracije ▸ illusztrálás területe
    ukvarjati se z ilustracijo ▸ illusztrálással foglalkozik
    nagrada za ilustracijo ▸ illusztrációért járó díj
    začetnik slovenske ilustracije ▸ szlovén illusztrációkészítés úttörője
    Že večkrat je bilo slišati, da se slovenska ilustracija po kvaliteti in sodobnosti zlahka meri z evropsko. ▸ Sokszor elhangzott már, hogy a szlovén illusztrációkészítés minőségét és modernitását tekintve vetekedik az európaival.

    3. (ponazoritev) ▸ illusztráció, illusztrálás
    nazorna ilustracija ▸ szemléletes illusztráció
    zgovorna ilustracija ▸ sokatmondó illusztráció
    povedati za ilustracijo ▸ illusztrálására idéz, illusztrálására elmond
    navesti v ilustracijo ▸ illusztrációként felhoz
    navajati za ilustracijo ▸ illusztrációként felhoz
    navesti za ilustracijo ▸ illusztrációként felhoz
    Naj vam za ilustracijo orišem dogodek, ki sem mu bil priča. ▸ Ennek illusztrálására hadd írjak le egy eseményt, amelynek szemtanúja voltam.
    Za ilustracijo bom navedel le nekaj podatkov, ki sem jih prebral v javnih medijih. ▸ Illusztrációként csak néhány olyan információt hozok fel, amelyet a közmédiában olvastam.
  • ilustrácija (-e) f

    1. (risba, slika) illustrazione

    2. (ponazoritev) illustrazione:
    v ilustracijo, za ilustracijo kaj povedati, navesti dire, riportare qcs. a mo' di illustrazione
  • ilustrirati glagol
    1. (izdelati risbo) ▸ illusztrál, illusztrációt készít
    ilustrirati knjigo ▸ könyvet illusztrál
    ilustrirati pravljico ▸ mesét illusztrál
    ilustrirati zgodbo ▸ történetet illusztrál
    ilustrirati učbenik ▸ tankönyvet illusztrál
    ilustrirati s fotografijami ▸ fényképekkel illusztrál
    bogato ilustrirati ▸ gazdagon illusztrál
    Akademska slikarka ilustrira predvsem knjige za otroke. ▸ A festőművésznő főleg gyermekkönyveket illusztrál.
    Francoski stripar zadnjih devet let tudi profesionalno ilustrira za revije in časopise. ▸ A francia képregényrajzoló az utóbbi kilenc évben folyóiratoknak és újságoknak is hivatásszerűen készít illusztrációkat.

    2. (ponazoriti) ▸ illusztrál
    ilustrirati trditev ▸ illusztrálja az állítást
    nazorno ilustrirati ▸ szemléletesen illusztrál
    lepo ilustrirati ▸ szépen illusztrál
    dobro ilustrirati ▸ jól illusztrál
    ilustrirati s fotografijami ▸ fényképekkel illusztrál
    ilustrirati s primerom ▸ példával illusztrál
    zgovorno ilustrirati ▸ beszédesen illusztrál
    Vsi stari romani lepo ilustrirajo položaj ženske v preteklosti. ▸ Valamennyi régi regény szépen illusztrálja a nők helyzetét a múlltban.
    Dejstvo je ilustrirala s konkretnim primerom. ▸ A tényt konkrét példával illusztrálta.
  • iluzij|a ženski spol (-e …)

    1. čutna, v umetnosti: die Illusion, -illusion (prostorska Raumillusion)

    2. (samoprevara) die Illusion, die Täuschung, die Selbsttäuschung
    brez iluzij illusionslos
    iluzije Illusionen (imeti haben, delati si sich machen, podreti zerstören, pustiti lassen, vzeti rauben)
    predajati se iluzijam sich den Illusionen hingeben
    zazibati se v iluzije sich in den Illusionen wiegen
    imeti iluzijo manj um eine Illusion ärmer sein
  • iluzíja (-e) f illusione:
    delati si iluzije farsi illusioni, illudersi
    živeti v iluzijah vivere di illusioni
  • ime1 [é] srednji spol (-na, -ni, -na) (osebno ime) der Name; Personenname, -name (dekliško Mädchenname, domače Rufname, dvojno Doppelname, hišno Hausname, krstno Taufname, ljubkovalno Kosename, moško Männername, očetovo Vatername, žensko Frauenname, skrivno/ilegalno Tarnname, Deckname, šaljivo Scherzname, umetniško Künstlername, zbadljivo Neckname); (poimenovanje) der Name, -name (lastno Eigenname, občno Gattungsname, zbirno Sammelname; krajevno Ortsname, ledinsko Flurname, ljudsko Gemeinname, Trivialname, dežele/države/pokrajine Ländername, ladje Schiffsname, meseca Monatsname, naroda Völkername, zvezde Sternname)
    ime Božje Gottes Name, der Name Gottes
    ime Jezusovo der Name Jesu
    |
    … imena Namen(s)-
    (določitev die Namengebung, omemba die Namensnennung, izbira die Namen(s)wahl, navedba die Namensangabe, sprememba die Namensänderung, uporabljanje die Namensführung; oseba tega imena der Namensträger)
    … imen Namen-
    (seznam das Namenverzeichnis, die Namenliste, knjiga das Namenbuch, register das Namenregister)
    spomin za imena das Namengedächtnis
    ščitek z imenom das Namensschild
    štampiljka z imenom der Namensstempel
    tablica z imenom na vratih: das Namensschild
    dati ime komu/čemu (jemanden/etwas) taufen, benennen
    na ime krstiti: auf einen Namen (taufen)
    slišati na ime auf den Namen hören
    delnica na ime die Namensaktie
    vrednostni papir na ime das Namenspapier
    po imenu: namens, dem Namen nach, beim Namen
    po imenu X X genannt
    klicati po imenu beim Namen rufen
    pod imenom: unter dem Namen
    pod tujim imenom unter fremden Namen
    v imenu koga/česa: im Namen von
    v Božjem imenu in Gottes Namen
    z imenom klicati: beim Namen (rufen)
    s pravim imenom beim rechten/richtigen Namen
  • imé name; (krstno) first (ali given ali baptismal ali Christian) name

    imé in priimek name and surname
    v iménu on behalf of, in the name of
    v mojem iménu on my (own) behalf
    lastno imé proper noun
    obče imé common noun
    potni list na imé... a passport in the name of...
    dekliško imé maiden name
    brez iména nameless
    krajevno imé placename, toponym
    privzeto imé (vzdevek) alias
    Brown po iménu Brown by name
    dobro imé (sloves, glas) good name, reputation
    klicanje imén (apél) roll call
    seznam imén list of names, roll, (zdravnikov, porotnikov ipd.) panel
    v mojem iménu in v iménu mojih prijateljev on my own behalf and on behalf of my friends
    v božjem iménu in the name of God, in God's name
    kako Vam je imé? what is your name?
    Vas smem vprašati za imé? may I ask your name?
    vprašal sem ga za imé I asked him (for) his name
    dati čemu pravo imé (reči bobu bob) to call something by its proper name; to call a spade a spade
    imeti imé po botru to be called after one's godfather
    navesti, povedati napačno imé to give an assumed name
    klicati po iménih to call the roll
    podpisati (se) s polnim iménom to sign one's name in full
    ustvariti si imé (zasloveti) to win a name for one's
    omadeževati svoje imé to besmirch one's name
    poznati koga le po iménu to know someone only by name
    imé se ga je prijelo the name stuck to him
    to bo škodilo mojemu dobremu iménu my reputation will suffer because of this
    moj pes sliši na imé Bob my dog answers to the name of Bob
    slabega iména se človek težko znebi (figurativno) give a dog a bad name and hang him!
  • imé nom moški spol ; dénomination ženski spol , appellation ženski spol ; renom moški spol , réputation ženski spol

    dekliško ime nom de (jeune) fille
    dobro (slabo) ime bonne (mauvaise) réputation (ali renommée)
    krstno ime nom de baptême, prénom moški spol
    rodbinsko ime nom de famille
    lastno ime nom propre
    ledinsko ime lieu-dit moški spol
    ljubkovalno ime petit nom, diminutif moški spol
    občno ime nom commun
    skupno ime nom collectif, terme moški spol générique
    snovno ime nom de matière
    po imenu, z imenom de nom, du nom de, nommé, dénommé
    v imenu au nom
    v mojem imenu in v imenu mojih prijateljev en mon nom et au nom de mes amis
    menjati ime changer de nom
    napačno, krivo ime faux nom, nom d'emprunt, incognito
    kako vam je ime? quel est votre nom?, comment vous appelez-vous?
    ime mi je … mon nom est …, je m'appelle …
  • imé (-na) n

    1. nome:
    dati komu ime dare un nome a qcn.
    kako ti je ime? come ti chiami?, qual è il tuo nome?
    knjiž. glasiti se na ime (vloga) essere intestato a
    živeti pod drugim imenom vivere sotto altro nome
    klicati koga po imenu chiamare uno per nome
    navesti ime in priimek indicare il nome e il cognome
    izmišljeno ime pseudonimo
    domače ime familiarmente, vulgo, detto
    dekliško ime (priimek) cognome da ragazza, da nubile
    hišno ime nome locale
    krstno ime nome di battesimo
    trg. zaščiteno ime nome depositato
    obče, lastno ime nome comune, proprio

    2. pren. (ugled) nome, fama, rinomanza, reputazione:
    ustvariti si ime farsi un nome
    biti (pomembno) ime v umetnosti avere un nome nell'arte
    uživati dobro ime avere un buon nome, godere buona reputazione
    gre za moje dobro ime ne va del mio buon nome

    3.
    v imenu zakona in nome della legge
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    poznati koga (samo) po imenu conoscere uno di nome
    pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro nome
    ledinsko ime microtoponimo
    lingv. ljubkovalno ime vezzeggiativo
    osebno ime nome proprio di persona
  • imé nombre m ; (sloves) reputación f , renombre m , fama f

    ime in priimek nombre y apellido
    v mojem imenu en mi nombre
    polno ime nombre y apellidos, nombre completo
    krstno (dekliško) ime nombre de pila (de muchacha)
    lastno (občno, skupno, snovno) ime nombre propio (común, colectivo, material)
    v bratovem in v mojem imenu en nombre de mi hermano y en el mío propio
    pod tujim imenom de incógnito, bajo seudónimo
    pravo (lažno) ime nombre verdadero (falso)
    kako Vam je ime? ¿cómo se llama usted?, ¿cómo es su nombre, por favor?
    moje ime je X. me llamo X.
    črkovati svoje ime deletrear su nombre
    delam v njegovem (v bratovem) ime obro en su nombre (en nombre de mi hermano)
    imenovati koga po imenu llamar a alg por su nombre
    povedati svoje ime decir su nombre
    poznati po imenu conocer de nombre
    imenovati stvari s pravim imenom llamar las cosas por su nombre
    spraviti koga ob dobro ime hacer a alg perder su reputación (ali su buena fama)
  • imeniten pridevnik
    1. (izvrsten) ▸ pompás, remek, pazar
    imenitna priložnost ▸ remek alkalom
    imenitna ideja ▸ pompás ötlet
    imenitna predstava ▸ pompás előadás
    imenitna knjiga ▸ remek könyv
    imeniten uspeh ▸ pompás siker
    imeniten razgled ▸ pompás kilátás
    imenitno vzdušje ▸ remek hangulat
    res imeniten ▸ valóban pompás
    nadvse imeniten ▸ felettébb pazar
    imeniten dosežek ▸ pompás eredmény
    imenitna jed ▸ pompás étel
    imenitna večerja ▸ pompás vacsora
    Nogometna reprezentanca Slovenije je včeraj dosegla nov imeniten uspeh. ▸ Szlovénia labdarúgó-válogatottja tegnap újabb pompás sikert ért el.
    Kako imeniten letni čas je poletje! ▸ Milyen pompás évszak a nyár!

    2. (ugleden) ▸ előkelő
    imenitni gosti ▸ előkelő vendégek
    imeniten gospod ▸ előkelő úr
    imenitno ime ▸ előkelő név
    nadvse imeniten ▸ felettébb előkelő
    imenitna četrt ▸ előkelő negyed
    imenitna druščina ▸ előkelő társaság
    imeniten hotel ▸ előkelő szálloda
    imenitna restavracija ▸ előkelő étterem
    Med povabljenimi so res imenitna imena. ▸ A meghívottak között tényleg előkelő nevek szerepelnek.
    Neža je bila zelo počaščena, da se zanjo zanima tako imenitna gospa. ▸ Nežát nagy megtiszteltetésként érte, hogy egy ilyen előkelő hölgy érdeklődik iránta.
    Pogled mu je obstal na hotelu Bellevue, najstarejšem in najimenitnejšem hotelu v mestu. ▸ A tekintete a Bellevue-n, a város legrégebbi és legelőkelőbb szállodáján akadt meg.
  • imeníten (-tna -o) adj.

    1. pren. (ugleden, premožen) buono; distinto, stimato:
    biti iz imenitne hiše essere di buona famiglia

    2. eccellente, ottimo; perfetto; elegante:
    imenitna misel ottima idea
    imenitna obleka abito elegante
    knjiga, napisana v imenitnem jeziku un libro scritto in lingua perfetta
    prirediti imenitno kosilo offrire, preparare un pranzo eccellente, coi fiocchi

    3. (ki prinaša velike gmotne koristi) ottimo, lucroso:
    imeniten poklic una professione lucrosa

    4. knjiž. (plemiški, gosposki) nobile, signorile
  • imenovati to name; to call by name

    imenovati koga po... to name someone after; (označiti) to denominate, to designate, to style, to term; (v službi) to nominate, to appoint (to office); (odrediti) to fix, to appoint (the day)
    napačno imenovati to misname, pogovorno to get someone's name wrong
    podrobno imenovati to specify
    oseba, ki je nočem imenovati a person who shall be nameless
    imenoval me je za svojega dediča he has named me his heir
    imenovali so me po očetu I was named after my father
    bil je imenovan za župana he was appointed mayor
    imenovali so ga za predsednika they appointed him president
    kako imenujete to stvar v angleščini? what do you call this thing in English?
    imenovati se to be called, to be named
    kako se imenuje ta vas? what is the name of this village?, what is this village called?
  • im|eti1 [é] (-am) ne imeti: nimam

    1. haben (hišo ein Haus, veliko knjig viele Bücher, bolno ženo eine kranke Frau, tri otroke drei Kinder, Petra za prijatelja Peter zum Freund; modre oči blaue Augen, dober spomin ein gutes Gedächtnis; čas Zeit, die Muße, dobre zveze gute Beziehungen, mnogo izkušenj viel Erfahrung; hude dvome große Zweifel)
    ne imeti česa keinen/keine/kein … haben (nobenega denarja kein Geld, nobene vrednosti keinen Wert, pojma keine Ahnung)
    imeti na sebi obleko: anhaben, ogrinjalo: umhaben, pokrivalo: aufhaben
    imeti od herhaben von
    imeti pred seboj vor sich haben
    imeti pri sebi bei sich haben, dabeihaben, mithaben, dokumente: bei sich führen
    imeti skupaj [beieinanderhaben] beieinander haben, zusammenhaben
    imeti skupno z/s gemeinsam haben (mit)
    imeti za seboj hinter sich haben

    2.
    imeti čas/denar/posledice/ službo/smisel/srečo/vročino Zeit/Geld/Folgen/ Dienst/Sinn/Glück/Fieber haben
    imeti težave z/s seine Mühe haben mit, Schwierigkeiten haben
    | ➞ → bolečine, čas, čast, dober/slab dan, dostop, navado, na varnem, opravka, prednost, pred očmi, predsodke, pregled, na zalogi, prav, pripravljeno, rad, rep in glavo, za norca …

    3. kot glagol nepopolnega pomena:
    imeti okus schmecken (po nach, im grenek okus bitter schmecken)
    imeti ugodnosti begünstigt sein
    imeti pravico befugt sein, berechtigt sein
    imeti v čislih schätzen, [hochschätzen] hoch schätzen
    imeti za sveto [heilighalten] heilig halten
    imeti debelo kožo/skorjo/steno … dickfellig/dickrindig/dickwandig sein

    4.
    imeti predavanje profesor: eine Vorlesung halten
    imeti mašo/nagovor einen Gottesdienst/eine Ansprache halten
    imeti v asortimentu trgovina: halten
    (gojiti) živali: halten

    5. (biti sestavljen, sestojati) bestehen aus
  • iméti to have; pogovorno to have got; to possess, to be in possession of; to keep, to hold, to own

    ne iméti not to have, to be in want of, to be short of, to lack, to be destitute of, to be devoid of
    iméti dar za to have a gift for, to have a talent for
    iméti glavno besedo to be the spokesman
    iméti čas za to have time for
    iméti govor to make a speech, to deliver an oration
    iméti zadnjo besedo to have the last word (ali the final say)
    iméti ime to bear a name
    iméti nahod to have a cold
    iméti nekaj denarja to have some money
    iméti izbiro to have a choice
    iméti napako to have a fault
    iméti prav to be right
    ne iméti prav to be wrong
    iméti posla z to have dealings with
    iméti prijatelja v kom to have a friend in someone
    iméti koga za norca to regard someone as a fool
    iméti potrpljenje to have patience, to be patient
    iméti težave to have difficulties
    iméti srečo to be lucky, to be in luck, (stalno) to have a run of good luck
    ne iméti sreče to be unlucky, to be ill-fated, to be out of luck, to be down on one's luck, to strike a bad patch
    iméti pri roki to have on hand, to have near at hand, to have handy
    iméti usmiljenje z to take pity on, to pity, to commiserate with
    iméti pravico do to be entitled to
    iméti referendum to hold a referendum
    iméti volitve to hold elections
    iméti za posledico to entail
    iméti v vidu to have in view
    rad iméti to like, to be fond of
    najrajši iméti to prefer above all
    rajši iméti to prefer, to like better
    sedaj imamo zimo it is winter now
    imam nekaj denarja pri sebi I have some money on me
    to nima nič na sebi it is of no consequence
    kako se imaš? how are you getting on?, how are you?
    dobro se imejte! have a good time!
    ima me, da bi (šel) I have a good mind to (go)
    imel je priti včeraj he was to come yesterday
    hoteti kaj iméti (želeti) to desire, to wish, to want something
    imam ga za poštenjaka I believe him to be an honest man
    za koga me (pa) imate? whom (pogovorno who) do you take me for?
    iméti koga na hrani in stanovanju to board and lodge someone
    iméti obzir to be considerate
    iméti na zalogi, v skladišču to have in store, in stock
  • iméti avoir, posséder, tenir, considérer

    v sebi imeti contenir
    na sebi imeti porter, être vêtu de, être couvert (ali enveloppé) de
    za poštenjaka ga imajo il passe pour (ali il est considéré comme) un honnête homme
    za starejšega ga imam je l'aurais cru (ali jugé) plus âgé
    imeti govor faire un discours
    rad imeti aimer
    rajši imeti aimer mieux, préférer
    imeti prav avoir raison
    ne imeti prav avoir tort
    imeti v čislih estimer, considérer
    imeti za norca se moquer de
    imeti pri sebi avoir sur soi
    kako se imaš? comment vas-tu, comment te portes-tu?
    dobro se imej! porte-toi bien! adieu!
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • iméti tener; poseer, ser propietario de, estar en posesión de

    imeti pred očmi, v vidu tener a la vista
    rad imeti kaj gustar a/c
    imam ga rad le tengo simpatía
    rajši imeti preferir
    imeti pri rokí tener a mano
    imam hišo tengo una casa
    imamo zimo estamos en invierno
    imeti denar pri sebi llevar dinero encima
    imam delo tengo que hacer (ali trabajar)
    nimam nobenega dela no tengo nada que hacer
    kaj imaš od tega? ¿qué provecho sacas de ello?
    za koga me imate? ¿por quién me toma usted?
    to nima s tem nobenega posla (zveze) eso no tiene nada que ver con ello
    nimam nič proti nada tengo que objetar, no me opongo a ello
    kaj ima proti Vam? ¿qué tiene contra usted?
    prav imeti tener razón
    imeti prosto tener fiesta
    nimam s čim plačati no tengo de qué pagar
  • imeti ga pod kapo frazem
    (biti pijan) ▸ fejébe száll az ital, van néhány atmoszféra benne, becsíp
    Peli so le še v nočeh, ko so ga imeli pod kapo ali jih je nosila luna. ▸ Már csak azokon az éjszakákon daloltak, amikor a fejükbe szállt az ital vagy, amikor alvajártak.
    Ker ga je imel pošteno pod kapo, je preveč pritiskal na plin. ▸ Mivel már volt benne néhány atmoszféra, túlságosan rálépett a gázpedálra.
    Bili so glasni, precej so ga imeli že pod kapo. ▸ Hangoskodtak, már eléggé be voltak csípve.
    Imel ga je že toliko pod kapo, da se mu je jezik zapletal. ▸ Annyira a fejébe szállt az ital, hogy akadozott a nyelve.