Franja

triumphus (stlat. triumpus) -ī, m (morda izpos. iz gr. ϑρίαμβος trojni korak; od tod „slovesni sprevod“ ali „slavnostna pesem“ v čast Bakhu)

1. triúmf, zmagoslavni sprevod, zmagoslavje. Če si je kak vojskovodja priboril vojno zmago, s katero je razširil meje rimskega imperija, mu je senat priznal slavnosten vhod v Rim (alicui triumphum decernere Ci. ali deferre L.). Oblečen v zlatovezeno togo (toga picta) in tuniko, okrašeno z uvezenimi palmovimi vejami (tunica palmata), ovenčan z lovorjevim vencem in držeč v roki slonokoščeno palico ali žezlo se je peljal skozi zmagoslavna vrata (porta triumphalis) v mesto na vozu, ki so ga vlekli beli konji (albi equi). Pred vozom so korakali vklenjeni ujetniki (per triumphum ducere Ci.), prav tako so spredaj nosili plen, vojaki pa so peli slavospeve ali pa tudi zabavljice na račun triumfatorja in vpili „io triumphe“: L., Ci., Suet. Senat je triumfatorja spremljal na Kapitol, kjer je ta žrtvoval Jupitru bele bike (albi greges Romanos ad templa deûm duxere triumphos V.): Plin., Ap. idr., tu dum precedis, „io triumphe“ dicemus H., triumphum deportare ex provinciā N., Ci. priboriti si zmagoslavje nad … , triumphum postulare, impetrare L., triumphum frequentare ali celebrare (o vojakih) L., triumphum agere de Liguribus L., de classe Ci. ali ex Etruriā, ex Aequis L. ali (z gen. osebe) Baiorum L. triumfirati (slaviti zmagoslavje) nad kom (čim); toda: Pharsaliae pugnae Ci. zaradi bitke pri Farzalu, in urbem reversus tres triumphos egit, unum ex Illyrico, alterum ex Actiacā victoriā, tertium de Cleopatra L., triumphus fuit tantum de nomine Fl. pri triumfu je bilo proslavljeno (navedeno) le njeno ime.

2. metaf. triúmf = slavna zmaga, zmagoslavje, zmagovit boj, starejše zmagodobitje: ut repulsam tuam triumphum suum duxerint Ci., luxuriae Plin., ex inimicorum dolore Ci., de se ipso Iust., pro victorialibus epulares (pri popivanju) triumphi Amm.

trium-vir -virī, m (trēs in vir) triúmvir (tudi triumvír), član združbe treh mož, trimož: Prisc. idr., C. Gracchum triumvirum ferro necaverat S.; pl. trium-virī -ōrum (pogosteje -ûm), m, tudi trēs-virī in III virī, trium virōrum, m triúmviri (tudi triumvíri), združba treh mož, trimoštvo, trimožje: triumviros coloniae deducendae creaverunt L. Taki triumviri so bili:

I. redni oblastniki:

1. triumviri capitales (pri Pl. le tresviri) jetniški triumviri, trije višji jetničarji, jetniški predstojniki, ki so nadzorovali državne jetnišnice, skrbeli za izvrševanje telesnih in smrtnih kazni ter za mir in javno varnost: L., Ci., Dig. idr., triumviris opus est, comitio, carnifice Sen. rh., si tresviri me in carcerem compegerint Pl., ad tresviros iam ego deferam nomen tuom Pl.; te iste imenuje L. triumviri carceris lautumiarum; sg.: triumvir capitalis Asc. in samo triumvir: Val. Max., Asc.

2. triumviri nocturni triumviri nočnih enot, trije poveljniki redarjev in gasilcev: L., Val. Max., Dig.

3. v municipijih so triumviri triumviri najvišja veja oblasti, sestavljena iz treh mož: Ci. —

II. izredni oblastniki (pristavljeni dat. gerundivi natančneje definira namen njihove izvolitve):

1. triumviri za ustanavljanje kolonij, naseljevanje kolonistov in delitev zemlje mednje: triumviri coloniae deducendae L., agro dando, dividendo, assignando, agris dividendis L., triumvir coloniis deducendis S., triumvir agris dividendis Fl.; tudi triumviri agrarii L.; samo triumvir: cum triumvir coloniam deduxisset Ci.

2. triumviri epulones „pojedniški“ triumviri, trije oskrbovalci javnih pojedin ob raznih igrah: L., tresviri epulones Ci.

3. triumviri mensarii bančni triumviri, trije pooblaščenci za urejanje denarnih zadev (zlasti za poravnavo in izterjavo dolgov): L.

4. triumviri monetales denarni (monetarni) triumviri, trije predstojniki državne blagajne: Dig.; isti se sicer imenujejo triumviri auro (argento, aeri) flando ali feriundo: Ci. ep.

5. triumviri militibus conscribendis naborniški triumviri, trije pooblaščenci za vojaški nabor: L.

6. triumviri sacris conquirendis donisque persignandis so skrbeli za iskanje in nabiranje svetinj (= svetih reči) ter zapisovanje zaobljubljenih darov: L.

7. triumviri reficiendis aedibus triumviri za ponovno postavitev (pogorelih) svetišč: L.

8. triumviri (Gell.) ali tresviri (L. epit.) rei publicae constituendae ustavni triumviri (ustavno trimoštvo), triumviri za vzpostavitev ustavnega reda (za umiritev razmer v državi; tako so se imenovali triumviri Antonij, Oktavijan in Lepid); sg.: triumvir rei publicae constituendae Gell., triumvir rei publicae N.; samo triumvir: Plin., Vell., Suet.; v pl.: triumviri Suet.

trochlea -ae (troclea) -ae, f (gr. τροχαλία) dvigalo, škripec (škripčevje), vitel (vitlo), motovilo: Ca., Lucr., Vitr.; preg.: trochleis pituitam adducere Q. (tako rekoč) s škripci vleči slino = močno hrkati.

trochus -ī, m (gr. τροχός)

1. tróhos = igralni obroč(ek), igralno kolo, železen obroč, na katerem je viselo več obročkov (garruli anuli; prim. Mart. 14, 169), ki so se premikali in žvenketali; s takim obročem so se igrali otroci, tako da so ga poganjali in valili z zaganjačem, ki je imel lesen držaj in na koncu zakrivljeno železno ost (clavis adunca Pr.): H., Pr., Mart. idr., hic artem nandi praecipit, ille trochi O. potakanje igralnega obroča.

2. čarovno kolesce: Laevius ap. Ap. (prim. trochischus).

3. Trochus (mučilno kolo) Tróh(us), šalj. ime sužnja: Pl.

trōssulī -ōrum, m (beseda etr. izvora za equites) trósuli

1. Tako so se pozneje (nam. celeres ali flexuntes) imenovali rimski vitezi kot konjeniki v aktivni vojaški službi: nunc emunt trossuli nardo nitidi vulgo Attico talento ecum Varr., celeres sub Romulo regibusque sunt appellati, deinde flexuntes, postea trossuli Plin., trossuli equites dicti, quod oppidum Tuscorum Trossulum sine opera opera peditum ceperint P. F., trossuli principes iuventutis Lamp.

2. metaf. posmehljivi vzdevek imenitnih rimskih gizdalinov: quid ergo? idem faciam, quod trossuli et iuvenes? Sen. ph., o quam cuperem illi nunc occurrere aliquem ex his trossulis Sen. ph., quod ad equestrem ordinem attinet, antea trossulos vocabant, nunc equites vocant ideo, quia non intellegunt trossulos nomen quid valeat, multosque pudet eo nomine appellari Iunius Gracchanus ap. Plin., et causam, quae supra indicata est, exponit invitosque etiamnum tamen trossulos vocari Plin.; sg. trōssulus: unde istuc dedecus, in quo trossulus exsultat tibi per subsellia levis? Pers.

trōtto m

1. šport kas; drnec:
di trotto o di rimbalzo pren. tako ali drugače
corse al trotto šport kasaške dirke
piccolo trotto kratki kas, drnec

2. pren. hiter, nagel korak; dir:
andare di trotto, camminare di buon trotto iti hitro, dirjati

trūdō -ere, trūsī, trūsum (indoev. baza *tr(H)-eu̯-d- tlačiti, stiskati iz kor. *ter(H)- treti, zatirati; prim. sl. trud, truditi se, truden, got. usþriutan povzročati težave, þrjóta utruditi (se), þrot pomanjkanje, þrēat moč, pritisk, stvnem. driozan nadlegovati, nem. verdrie§en)

1. suniti (suvati), pahniti (pehati), (po)riniti, poriniti (porivati) (proč, od), potisniti (potiskati) (proč, od), odriniti (odrivati), (od)suniti, (po)gnati, goniti, (po)tirati: Lucr., Mart., Amm., Cl. idr., et trahi et trudi Pl., hostes T., cohortes trudebantur in paludem T., apros in plagas H., glaciem cum flumina trudunt V., trudentes (odrivajoč) pectore montes V.

2. occ.
a) (o rastl.) pognati (poganjati), spustiti (spuščati): pampinus trudit gemmas V., se trudunt gemmae V., truditur e sicco radix ligno V.
b) povzročiti, da kaj (npr. voda, para) raste (narašča, se dviga, se krepi), dvigniti (dvigati, dvigovati): quas mihi tenebras trudis? Pl. kaj mi hočeš natvesti?; med. = rasti, naraščati: fecundus aquae truditur latex Cl.

3. metaf. suniti (suvati), potisniti (potiskati), (od)gnati, pregnati (preganjati), (od)poditi, prepoditi: fallacia alia aliam trudit Ter. pride ena za drugo, truditur dies die H., vita truditur Sen. ph., sic vita truditur Petr. tako se prebijamo skozi življenje, in arma trudi T., in quae (sc. comitia) omnibus invitis trudit noster Magnus Auli filium Ci. poriva naprej.

truncus¹ 3 (iz *troncos; prim. lit. treñkti, trenkiù močno, kriče pehati, trankùs šepav, trañksmas gneča, trìnkis udarec, strungas prisekan, prirezan, striùgas ali striubas kratek, nem. Strunk štor, Stumpf štrcelj, štor)

1. obsekan, prisekan, okleščen, prikleščen: pinus V., nemora Stat.

2. metaf.
a) brez enega ali več delov = pohabljen, okrnjen, (i)zmaličen, zakrnel, krn, krnjav, popačen, pokvečen: Plin., Sil., Mart. idr., corpus L., Sen. rh., trup, truncum corpus absciso (dempto Cu.) capite T., homo Iust., trunca illa et retorrida manus Mucii (sc. Scaevolae) Sen. ph., truncae inhonesto vulnere nares V., frons O. z zakrnelim rogom, tela V. zlomljene puščice in kopja, urbs trunca (okrnjeno) sine senatu L., pecus Stat. brez vodnika, sermo Stat. nejasen, actio Q., litterae Gell., trunca quaedam Gell. odlomki, drobci, fragmenti; pesn. z gen.: animalia trunca pedum V. brez nog, truncus capitis Sil.
b) tako rekoč prisekan ali okrnjen, tj. tako majhen, kakor da bi bil prisekan: manus (pritlikavca) Pr.
c) odsekan, odrezan: manus Sen. rh., bracchia Val. Fl.

trux, trucis, abl. -e, pesn. -ī, n pl. -ia -ium strašen na pogled ali slišati strašen, silen, strahoten, grozen, grozljiv, grozeč, grozoten, preteč, srhljiv, strašljiv, divji, srdit, jezen, razdražen (starejše jar, ljut), grob, oster, strog, jedek, zajedljiv, piker, uporen, trmast, kljubovalen idr.: truces vultus Ci., homo trux vultu Aug., oculi Poeta ap. Ci., aspectus Pac. ap. Ci., trux facies oculique minaces Lucan., cantus L., T., vox T., neque excitatur classico miles truci H. divji bojni klic, herbae tactu truces Plin. suhe, bodeče; o duhu in značaju: ingenium, orator L., animus O., tribunus plebis Ci., puer Mart., Agrippa T., forae Tib.; enalaga: genus dicendi trux atque violentum Q., sententia L., eloquentia T., truci vetustā religione Cl.; pesn.: eurus O. divji, siloviti, viharni; tako tudi: pelagus H., venti Plin.

tu

1. hier
prav tu hierselbst, dahier; da

2. (tako, pri tem, takrat) da

3.
filozofija tu in zdaj hier und jetzt

tŭber² -eris, m, f (domnevno afr. tuj.) bot.

1. m túber, vrsta jabolk ali breskev: Plin., Col., Suet., Mart. — Soobl. tŭbur -uris, m, f.
b) f túber(a), drevo, na katerem raste tako sadje: Col., Plin., Pall.

tudi auch; (prav tako) ebenfalls
kot tudi als auch, sowie
ne le …, temveč/ampak tudi nicht nur …, sondern auch …
pa tudi und auch
tudi ne auch nicht, [ebensowenig] ebenso wenig
mit- (prizadet/napaden mitbefallen, praznovati mitfeiern, šteti mitzählen, zaslužiti mitverdienen)
tudi imeti besedo ein Wörtchen mitzureden haben
tudi jaz bi postavil vprašanje ich habe eine Gegenfrage
tudi jaz imam prošnjo ich habe eine Gegenbitte
tudi to se zgodi so etwas soll vorkommen
in tudi če … und sollte auch …

túdi aussi, également, même

jaz tudi moi aussi
jaz tudi ne moi non plus
ne samo …, temveč tudi non seulement…, mais aussi (ali encore)
tudi če même si, quand bien même
tudi takrat, ko alors même que
tudi če je še tako bogat (aus)si riche qu'il soit, tout riche qu'il est, quelque riche qu'il soit

túdi también; además

jaz tudi ne yo tampoco
ne samo ... temveč tudi no sólo... sino también
rekel mi je tudi también me dijo, me dijo además
tudi če je še tako bogat ... por muy rico que sea...

tuer [tɥe] verbe transitif ubiti, pobiti; figuré spraviti s poti; zaklati (živino); uničiti; figuré nadlegovati, moriti, iti na živce (quelqu'un komu)

se tuer ubiti se; napraviti samomor; najti (svojo) smrt, smrtno se ponesrečiti; figuré zelo si prizadevati (à za)
bon à tuer (figuré) neznosen
il est à tuer človek bi ga ubil, tako je tečen
tuer dans l'œuf zatreti v kali, zadušiti
tuer le temps ubijati čas
tuer le ver na tešče popiti šilce žganja
(familier) il n'a jamais tué personne (figuré) on ni zloben
tuer quelqu'un avec ses questions moriti koga s svojimi vprašanji
ceci tuera cela novo bo ubilo staro
se tuer de travail garati, ubijati se z delom
je me tue à vous le répéter neprestano vam to ponavljam
il s'est tué dans un accident, en voiture smrtno se je ponesrečil z avtomobilom
tuer quelqu'un d'un coup de fusil ustreliti koga

túkaj adv.

1. (tu) qui, qua (per lo stato in luogo):
kje si? Tukaj dove sei? Qui
tukaj okrog qui attorno, da queste parti

2. (v poved. rabi izraža neposredno prihodnost česa):
kosilo je tukaj, izvolite il pranzo è servito, prego

3. voj. pog. presente; comandi:
vojak Logar! Tukaj! soldato Logar! Presente!, Comandi!

4. (izraža kraj, prostor v bližini govorečega) qui, qua; ecco:
na, tukaj imaš denar in kupi ecco(ti) qua i soldi e va' a comprare

5. (izraža določeno mesto besedila) qui; a questo punto; a questo proposito, a questo riguardo:
napisal je več pesmi, tukaj navajamo eno (il poeta) scrisse varie poesie, qui ne citiamo una
govorili so o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč si parlò, si discusse della nuova legge. A questo riguardo emersero vari punti di vista
tako je prav, in tukaj je udaril po mizi così va bene, e qui battè un pugno sul tavolo

6. (izraža trenutek dogodka, stanja) qui, qua:
od tukaj naprej se začenja drugo obdobje da qui in poi inizia un altro, un nuovo periodo

7. tukaj ... tam qui... là:
streljali so zdaj tukaj, zdaj tam si sparava ora qui, poi là

tunica -ae, f (semit. izpos.; prim. aramejsko kithuna, hebr. ketonet, arab. kattán, gr. χιτών)

1. túnika (= „suknjič“, „srajca“), platneno ali volneno spodnje oblačilo, brezrokavno ali s kratkima rokavoma, segajoče do kolen in podobno srajci; doma so jo Rimljani in Rimljanke nosili neposredno na telesu brez pasu, zunaj hiše pa prepasano. V najstarejših časih so se Rimljani ogrinjali le s togo: Romani tunicā diu caruerunt, solā togā contenti Gell.; v klasični dobi pa je bila tunika v splošni rabi in moški so zunaj hiše nosili vrh nje še togo, ženske pa stolo (stola) ali palo (palla): Pl., Ci. idr., tunica linea Hier., Aug., candida Petr., nuptialis H., russea Petr., scissa et sordida Petr., tunicam altius colligere Petr., tunicas mutare cotidie Hier., tunicae manicas habent V.; manuleata tunica Pl., Suet. ali manicata tunica Cu. tunika z (dolgimi) rokavi je veljala za mehkužno in tujo nošo; prav tako tudi talaris tunica Hier., Lact. do gležnjev segajoča tunika: quos … bene barbatos videtis, manicatis et talaribus tunicis Ci. Pozneje so višji stanovi nosili dve tuniki, spodnjo (tunica interior, interula) in vrhnjo, ki je bila pri senatorjih obšita s širokim robom (latus clavus), pri vitezih pa z ozkim robom (angustus clavus, gl. clavus); nižji sloji, zlasti sužnji, so nosili samo tuniko: tunicatus populus (popellus), gl. tunicātus. Semitski izvor tega oblačila izpričujejo tudi nekatere omembe v literaturi, npr.: tunicae Lydorum opus Luc.; preg.: tunica propior pallio est Pl. tunika mi je bližja kot palij, srajca mi je bližja kot suknja.

2. metaf. koža, ovoj, lupina, luščina, mekina, strok: cicadae Lucr., oculorum Cels., boleti Plin., gemmae (popki, brsti) tenues rumpunt tunicas (ličje) V., lupini Iuv. strok.

tunicātus 3 (tunica)

1. oblečen v tuniko, odet v tuniko: Ci. idr., tunicata iuventus Enn. fr. (o Kartažanih, kar izpričuje semitski izvor tega oblačila), tunicata quies Mart., Sid. (o udobnem življenju na kmetih); revno ljudstvo je nosilo sploh samo tuniko brez toge: tunicatus populus T. (Dial.) ali popellus H. ljudstvo v tuniki („suknjiču“) = revno ljudstvo; tako tudi subst. pl. tunicātī -ōrum, m tunikaši, oblečen(c)i v togo: Ci.

2. metaf. kožo (kože) imajoč: caepe Pers.

turbō² -inis, m (sor. s turbāre, turba)

1. vrtinčasto (vrtežno, krožno) gibanje, vrtenje, vrtinčenje, vrtež, sukanje, rotiranje, vrtinec, krog, kolobar, starejše vrtilj(k)a: Lucan., Sen. tr. idr., cum caeli turbine ferri ali quanto turbine fertur Lucr. (o mesecu), ut expirent ignes turbine tanto Lucr., nubes turbine fumans piceo V., turbine venti confligunt V., venti terras turbine perflant V., venti rotanti turbine portant Lucr., celeri ad terram turbine fertur V., hasta volans turbine Val. Fl., quo turbine (kako naj v krogu) torqueat hastam V., praecipitem inmani turbine (sc. teli) adegit V. ali praecipitem ingentis turbine saxi excutit V. z vrtežnim metom, lučajem, turbo rapax Stat. vrtinec, vrtulja, Aegaeus Cl. krnica, tolmun, serpentis Sil. vitje, zvijanje, verterit hunc dominus, momento turbinis exit Marcus Dama Pers. v hipu zasuče (o sužnju, ki so ga pri osvobajanju običajno zavrteli), bucina, in latum quae turbine crescit ab imo V.; pren.: non modo militiae turbine factus eques O. potem ko je prekrožil razne vojaške stopnje, pomikajoč se vedno višje v vojaški službi, denso turbine vulgi Cl. v valujoči gneči (vrvenju).

2. meton.
a) vrtavka, starejše vrtélec, brníca (otroška igrača): torto volitans sub verbere turbo V., revertitur ad cylindrum et ad turbinem suum Ci.; metaf. vsaka vrtalkasta stvar α) zatìč, zatík, čep, čepínec, starejše petník: turbines cadorum Plin. koničasti čepi, figura umbrae similis turbini inverso Plin., cardinum turbines tardi Varr. ap. Serv. β) vreteno: teres Cat. γ) čarobno motovilo, čarobno vreteno, čarobno kolo: citum retro solve turbinem H.
b) vrtinčasti veter, vrtinčasta burja (burja vrtilka), vihar, vihra, piš, starejše hohorín: turbinis atri more furens V., procellae, turbines di putandi Ci., Minerva, quam turbo deiecerat Ci. ep., pulvis collectus turbine H., etiamsi subitus turbo toto navem meam mari raperet Sen. ph.; atrib.: exoritur ventus turbo Pl., circumstabant navem turbines venti Pl.; meton.: rei publicae turbines Ci. motilci države, kvaritelji (rušitelji) državnega miru; tako tudi: tu procella patriae turbo ac tempestas pacis atque otii Ci.

3. metaf. vihra, nevihta (podoba, posneta po morju): Fl. idr., miserarum turbo rerum O. vihra nesreče, in turbinibus rei publicae Ci., nescio, quo miserae mentis turbine agar O., o confuse nimis Gradivi turbine Varro Sil. vojna vihra, virtutem turbine nullo Fortuna excutiet tibi Lucan., horum mala, turbo quîs rerum imminet Sen. tr., te in medio versantem turbine leti eripui Cat.

tuus 3, pron. possessivum (tū; tuus iz *tou̯os nam. *teu̯os; prim. gr. σός, τεός) tvoj; večinoma subjektivno: tuus est servus Pl. idr., pater Ter., imago avi tui Ci., tuā quod nihil refert Ter.; redko objektivno: omnes amicitias in tuā observantiā vincam Plancius in Ci. ep. v pozornosti do tebe, desiderio tuo Ter. iz hrepenenja po tebi, neque neglegentiā tuā neque odio id fecit tuo Ter.; subst.: tuus sum Pl., tetigine tui quidquam? Ter., qui de tuis (tvojcev) unus esset Ci., educ tuos Ci. svoje, svojce, hi te orant tui Ci., tuum tibi reddo Ter., hau nosco tuom (= tuum) Pl. ne poznam tvojega značaja; occ.: tuum est tvoja volja (stvar, navada) je: haud tuum istuc est te vereri Pl., tuum est mihi ignoscere Ter.; meton.: te Syracusani tui (tvoji ljubi Sirakužani) diligunt Ci., pugnasti loco non tuo L. na kraju, ki ti ni bil po godu (ugoden); tako tudi: tempore non tuo Mart., tempore tuo pugnasti L., haec hora est tua Mart. — Tuus s krepi s -pte in -met: tuopte ingenio Pl., sponte non tuāpte Pl., tuopte consilio Pl., tuismet virtutibus Ap.

Opomba: Gen. pl. tuûm (tuôm) = tuorum: Pl.