-
πρωτοτόκια, τά prvorojenstvo NT.
-
πτηνός 3 in 2, dor. πτᾱνός (πέτομαι) 1. a) krilat, perotast, leteč, θῆραι lov na ptice, τὰ πτηνά ptice; b) goden (o mladih ptičih). 2. pren. (u)bežen, plah, uren, hiter, nagel.
-
Πύγελα, τά mesto v Joniji.
-
Πῡ́θια, τά pitijske igre, ki so se vršile vsako četrto leto v Delfih.
-
πῦρ, πῠρός, τό [Et. nem. Feuer (stvn. fūir) od kor. pū, čistiti, sor. lat. purus. – Obl. pl. metapl. τὰ πυρά]. 1. ogenj (na ognjišču, na straži, žrtveniku, grmadi), ogenj bliska in plamenic, ἐν πυρὶ γίγνομαι pridem v ogenj, zgorim, εἰς πῦρ ἅλλομαι postavim se predrzno v največjo nevarnost, οἱ πῦρ πνείοντες (iz nozdrvi) ogenj bljujoči, τὰ πυρά stražni ognji. 2. ognjeno znamenje, plamenica, blisk, strela. 3. ognjeni žar, luč (Plut. Per.), žerjavica, požar.
-
πυρεῖα, τά, ion. πυρήια vžigalo, kresilo, netivo.
-
ῥαπτός 3 sešit, zakrpan, τὰ ῥαπτά prešite (mehke) preproge.
-
ῥύπα, τά metapl. pl. od ῥύπος, ὁ [Et. iz srup-, od ῥέω] nesnaga, umazanost, nesnažnost.
-
ῥωπήια, τά (ῥώψ) grmovje, grmičevje, gošča(va).
-
σαλεύω (σάλος) 1. trans. vihtim, majem, tresem, potresam; razdražim, premaknem, vzdignem (ljudstvo) NT. 2. intr. in pass. majem se, zibljem se, zganem se, dam se oplašiti, omahujem, τὰ σαλευόμενα omajane (izpremenljive) stvari NT; pren. πόλις σαλεύει je v nevarnosti, Ἐλέκτρα je nesrečna.
-
σάλος, ὁ poet. zibanje, guganje, valovanje, kipenje, naval valov, valovi, φοίνιος krvavi valovi, χθονός potres, nemir; vihar, nevarnost τὰ τῆς πόλεως.
-
σήμερον, at. τήμερον [Et. iz κjᾱμερον, k'jo, ta (gl. ἐκεῖνος, ἐ-κεῖ) + ἡμέρα] adv. danes, ἡ σήμερον današnji dan NT.
-
σῑγηλός 3 molčljiv, molčeč, tih, miren, σῴζοντες τά τ' ἐκ ποδῶν σιγηλὰ καὶ γλώσσης ἄπο ustavljajoč noge in jezik (da ne bi izdala hrušč in glas, kje da smo).
-
σῖτα, τά gl. σῖτος.
-
σῑτιστός 3 (adi. verb. od σιτίζω) pitan; subst. pitanec, τὰ σιτιστά pitana žival.
-
σκάπτω [Et. kor. (s)qap-, slov. kopati. – Obl. fut. σκάψω, aor. ἔσκαψα, pf. ἔσκαφα, pass. pf. ἔσκαμμαι, aor. ἐσκάφην] kopljem, prekopavam; τὰ ἐσκαμμένα majhen jarek (kot mera pri skakanju; kdor je dalje skočil, je bil zmagalec).
-
σκευο-φόρος 2 (φέρω) ki nosi prtljago (tovor), obtovorjen, πλοῖα tovorne ladje; subst. a) οἱ nosilci prtljage, tovorniki, pratež; b) τὰ σκευοφόρα tovorna živina, prtljaga, pratež.
-
σκηνή, ἡ [Et. dor. σκᾱνᾱ, sor. σκιά] 1. šator, tabor, stanovanje, koča, svetišče, sveti šator NT. 2. oder, gledišče, τὰ ἀπὸ σκηνῆς pesmi, ki so se pele na odru. 3. hladnica, senčnica. 4. obed, pojedina. 5. baldahin, nebo (na vozu).
-
σκλη-ρός 3 (σκέλλω) 1. a) suh, posušen, trd, krhek, okorel; neraven, hrapav, σώματα napet, poln, τὸ σκληρόν neravna tla, ἐν σκληρῷ v neprijetnem (pustem) kraju; b) o glasu: zamolkel, hreščeč, votel, βρονταί zamolklo (votlo) grmenje. 2. pren. a) o značaju in mišljenju: trd(osrčen), trmoglav ψυχή, utrjen (Sof. Trach. 1260), neupogljiv φρονήματα, ἦθος, krut ἀοιδός; b) o stvareh: silen, močen ἄνεμος NT, trd, težaven τροφή; σκληρόν ἐστι težko je NT; subst. τὰ σκληρά kar je neugodno, neprijetno, pogubno; δάκνει τὰ σκληρά trda beseda peče, boli, σκληρὰ μαλθακῶς λέγω krijem svoj krut namen s sladko besedo, τὰ σκληρὰ πατρὸς ἀρωμένου strašna očetova kletev. – adv. σκληρῶς težko, siromašno βιοτεύω.
-
σός, σή, σόν [Et. iz τϝο-ς, τϝᾱ-, lat. tuus, tvoj, gl. σύ. – Obl. ep. gen. masc. σοῖο, pl. fem. σέων, ep. tudi τεός]. 1. tvoj. 2. a) ὁ σός tvoj sin (oče, soprog); b) ἡ σή tvoja žena; c) τὸ σόν, τὰ σά tvoja stvar, reč, korist, dolžnost, položaj, imetje. 3. obi. σὴ ποθή želja, hrepenenje po tebi.