Franja

Zadetki iskanja

  • z izjemo stalna zveza
    (o izvzetosti) ▸ kivételével
    Z izjemo uvodnih trenutkov tekme smo bili veliko boljši. ▸ A mérkőzés kezdeti pillanatainak kivételével sokkal jobbak voltunk.
    Z izjemo enega, ki ni glasoval, so vsi drugi podprli predlog proračuna. ▸ Egy személy kivételével, aki nem adta le a szavazatát, mindenki támogatta a költségvetés-javaslatot.
    Promet z izjemo jutranjih in večernih konic teče gladko, tudi parkirišč je dovolj. ▸ A forgalom a reggeli és az esti csúcsok kivételével zökkenőmentesen halad, parkolókból is van elég.
  • zlásti especially, peculiarly, particularly

    zlásti še, ker... all the more so since...
    imam zlásti želodčne motnje I have trouble especially with my stomach
  • zlata mrzlica stalna zveza
    (o iskanju zlata) ▸ aranyláz
    Okoli leta 1700 se je začela tako imenovana zlata mrzlica. ▸ 1700 körül kezdődött az úgynevezett aranyláz.
    Zlata mrzlica in želje po pustolovščinah so privabile prve naseljence. ▸ Az aranyláz és a kalandvágy vonzotta az első telepeseket.
  • zledenéti (-ím) perf. intr.

    1. gelare (tudi pren.); coprirsi di ghiaccio:
    roke so mu zledenele le mani gli (si) gelarono

    2. pren. irrigidirsi, gelarsi:
    kri mu je zledenela v žilah gli si gelò il sangue nelle vene
  • zlepa1 [é]
    zlepa ne nicht so bald, nicht so leicht (to se zlepa ne bo ponovilo das kommt nicht so leicht wieder)
  • zlépiti (-im) | zlépljati (-am)

    A) perf., imperf. incollare, appiccicare; agglutinare; attaccare:
    zlepiti s klejem attaccare con la colla
    zlepljati lepenko incollare il cartone

    B) zlépiti se (-im se) | zlépljati se (-am se) perf., imperf. refl. incollarsi, appiccicarsi:
    zaradi vlage so se znamke zlepile i francobolli si sono appiccicati a causa dell'umidità
    zlepiti se v kepo appallottolarsi
  • zlésti (zlézem) perf. ➞ lesti

    1. strisciare, andar strisciando; nascondersi:
    kača je zlezla na skalo il serpente raggiunse strisciando il masso

    2. andare lentamente, faticosamente; calarsi, scendere; arrampicarsi:
    zlesti v vodo calarsi in acqua
    zlesti na drevo arrampicarsi sull'albero

    3. scivolare:
    očala so mu zlezla na nos gli occhiali gli sono scivolati sul naso

    4. pren. (izleči se) uscire:
    iz bube zleze metulj la farfalla esce dalla crisalide
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. fant jim je zlezel v srce presero a voler bene al ragazzo
    pren. zlesti na kup crollare (di edificio fatiscente)
    zlesti v glavo, v lase, v noge dare alla testa, tagliare le gambe, ubriacare
    zlesti v kosti prender paura, impaurirsi
    pog. šol. komaj zlesti superare a malapena la classe
    zlesti skupaj appesantirsi (di palpebre)
    veke so mu zlezle skupaj in je zadremal le palpebre gli si appesantirono e si appisolò
    pog. zlesti skupaj svenire
    od strahu je zlezla skupaj dalla paura svenne
    zlesti iz plenic maturare, farsi adulto, esperto
    zlesti iz postelje alzarsi
    zlesti iz težav superare le difficoltà
    zlesti na zeleno vejo riprendersi (materialmente)
    znati zlesti pod kožo saper scrivere, essere un ottimo conoscitore della natura umana (di scrittore)
    zgodaj zlesti pod odejo andare a letto con le galline
    zlesti v dolgove ingolfarsi, sprofondare nei debiti
    zlesti v dve gube ingobbirsi
    zlesti v hlače, v škornje vestirsi, calzare gli stivali
    visoko zlesti v družbi, v službi acquisire un'alta posizione sociale, raggiungere alte cariche, alti incarichi
  • zlétati (-am) | zletéti (-ím) imperf., perf.

    1. volar via

    2. volare, alzarsi in volo; aer. decollare

    3. volare, sfrecciare; saltare:
    žoga je zletela mimo vrat il pallone è volato accanto alla porta
    zleteti v zrak saltare in aria

    4. cadere; piombare, scivolare:
    zletel je, kakor je dolg in širok cadde lungo disteso
    avto je zletel z mokrega cestišča l'auto scivolò, sbandò dalla carreggiata bagnata
    spodrsnilo mu je in zletel je v prepad scivolò e cadde nel burrone

    5. pog. andare, andarsene di corsa; partire al galoppo:
    konj je zletel v dir il cavallo partì al galoppo

    6. pog. (biti odpuščen) essere licenziato, essere silurato, essere espulso:
    fant je zletel iz šole il ragazzo è stato espulso dalla scuola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. besede so mu kar zletele iz ust le parole gli sgorgarono dalla bocca
    rdečica ji je zletela čez obraz diventò rossa in viso
    sum je zletel nanj il sospetto cadde su di lui
    zleteti na cesto venire licenziato; venire sfrattato
    žarg. šol. zleteti na izpitu essere bocciato all'esame
  • zlíti (-líjem) | zlívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. versare:
    zliti mleko v lonec versare il latte nella pentola
    pren. zliti vase bere, scolare
    pren. zliti jezo na koga, nad kom riversare la propria collera su qcn.

    2. trasfondere, infondere:
    zliti svoja čustva v pesmi trasfondere i sentimenti in poesia

    B) zlíti se (-íjem se) | zlívati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. confluire; convergere; riversarsi

    2. fondersi:
    barve, zvoki se zlijejo i colori, i suoni si fondono

    3. pren. affluire, riversarsi:
    demonstranti so se zlili na trg i dimostranti si riversarono nella piazza

    4. impers. spiovere, cessare di piovere:
    vedriti, dokler se ne zlije mettersi al riparo finché non smetta di piovere
  • zločín crime; pravo felony, misdeed; evil deed; outrage (nad kom on, upon someone); evil deed; sin

    politični zločín political crime
    najhujši zločín crime of the deepest (ali blackest) dye
    zločín, ki se kaznuje s smrtjo capital crime, capital offence
    zločín, ki se kaznuje z zaporom in odvzemon državljanskih pravic ZDA infamous crime
    zločín je, da so porušili to staro hišo it was a crying shame (ali a crime, a sin) to pull down that old house
    zakriviti zločín to commit (ali to perpetrate) a crime
  • zlódej (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
    biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
    inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

    2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

    3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
    ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

    4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
    kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

    5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
    zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

    6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
    delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

    7. pren. (revež) poveraccio:
    kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

    8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
    tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
    tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

    9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
    ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
    zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
    kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
    ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
    sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
    zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
    imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
    naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
    fant je od zlodeja è un dritto
    ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
    biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo
  • zmedléti (-ím) perf.

    1. (oslabeti) indebolirsi, svigorirsi

    2. affievolirsi, spegnersi, affiochirsi (di luce):
    zvezde so zmedlele le stelle si andavano spegnendo

    3. pren. affiochirsi, indebolirsi (di suono)
  • zmikastiti glagol
    1. (pretepsti) ▸ ellátja a baját, elnáspángol, elpüföl, elagyabugyál
    "Ali verjamete, da je njegov oče naročil, naj ga zmikastijo?" ▸ „Elhiszik, hogy az apja rendelte meg, hogy lássák el a baját?”
    Z najboljšim prijateljem se znata zaradi kakšne mične deklice celo zmikastiti. ▸ A legjobb barátjával még el is szokták agyabugyálni egymást a csinibabák miatt.

    2. (zdelati; oslabiti) ▸ lestrapál, megvisel, megkoptat
    Zmikastila so ga tako leta kot odsotnost iz turnirskih aren. ▸ Megviselték az évek és a versenyarénáktól való távollét is.
  • zmóči (zmórem) perf.

    1. potere, essere in grado, essere capace di (fare, adempiere e sim.), riuscire a:
    zmoči nalogo essere in grado di adempiere il compito
    od strahu ni zmogel besede dallo spavento non potè pronunciare parola
    ljubezen zmore vse l'amore può tutto
    stroške komaj zmoremo a malapena riusciamo a coprire le spese
    kraj ne zmore niti enega dobrega hotela la località non dispone di un solo albergo decente
    vsega tega ne zmorem pojesti non riesco, non ce la faccio a mangiare tutta questa roba
    pot so zmogli v enem dnevu riuscirono a superare il percorso in un solo giorno

    2. aver ragione di, vincere:
    zmogel ga je spanec fu vinto dal sonno
  • zmotno prislov
    (napačno) ▸ tévesen
    zmotno prepričankontrastivno zanimivo téves a meggyőződése, kontrastivno zanimivo tévesen biztos benne
    zmotno presoditi ▸ tévesen megítél
    V drugem postopku pa je sodnica zmotno presodila, da je bila zahteva za njeno izločitev podana prepozno. ▸ A második eljárásban a bíró tévesen úgy ítélte meg, hogy a kizárása iránti kérelem késedelmes volt.
    zmotno misliti ▸ tévesen gondol, tévesen azt hiszi
    zmotno verjeti ▸ tévesen hisz
    Večina ljudi zmotno verjame, da so žirafe neme. ▸ Az emberek többsége tévesen azt hiszi, hogy a zsiráfok némák.
    Tako ženske kot moški zmotno mislijo, da so naredili dovolj, če poskušajo ustreči partnerju. ▸ Mind a nők, mind a férfiak tévesen azt hiszik, hogy elegendő, ha megpróbálnak megfelelni a partnerüknek.
    Pogosto britje ne pospešuje rasti dlak, kot so nekateri zmotno prepričani. ▸ A gyakori borotválkozás nem fokozza a szőr növekedését, ahogy azt néhányan tévesen hiszik.
  • zmóžen capable; able; apt; fit (for)

    on je vsega zmóžen he is capable of anything
    je zelo zmóžen he is a clever fellow
    zmóžen je vsakršnega zločina he is a man capable of any crime
    pritegnili so najzmožnejše strokovnjake the ablest experts have been called in
  • zmrcváriti (-im) perf.

    1. lacerare, dilaniare, straziare:
    volkovi so zmrcvarili ovce i lupi dilaniarono le pecore

    2. (uničiti) sciupare; danneggiare; distruggere

    3. (pokvariti; popačiti) strapazzare; storpiare:
    zmrcvariti članek strapazzare l'articolo
    zmrcvariti ime kraja storpiare il toponimo
  • zmŕzniti geler, se congeler; mourir (ali périr) de froid

    zmrznjen gelé, congelé
    zmrznjeno meso viande congelée (ali frigorifiée)
    ušesa so mi skoraj zmrznila v tistem mrazu mes oreilles ont presque gelé par ce froid
  • značáj character; (narava) nature; (značilnost) characteristic

    brez značája characterless, without character, unprincipled
    čist značáj sterling character
    čuden značáj (čudak) strange character
    čvrst, odločen značáj firm character
    gospodovalen značáj domineering spirit
    moč, trdnost značája strength, firmness of character
    napaka v značáju flaw (ali defect, fault) in someone's character
    podobnost v značáju similarity in character
    šibkost značája weakness of character
    biti zaprtega značája to be secretive
    naše informacije so skoraj uradnega značája our information is virtually (ali to all intents and purposes) official
  • znáčka (-e) f

    1. distintivo, insegna, badge; pejor. patacca:
    gasilska, pilotska značka distintivo di vigile del fuoco, di pilota
    na odru so stali generali z oprsji polnimi odlikovanj in različnih značk sulla tribuna d'onore stavano i generali con il petto coperto di medaglie e patacche varie
    voj. identitenta značka vojaka piastrina di riconoscimento

    2. knjiž. (oznaka) indicazione