Franja

armō -āre -āvī -ātum (arma)

1. oborožiti (oboroževati) koga: milites C., copias S., exercitum L., multitudinem hominum Ci., qui refugerant, armandos vestiendosque curat N., hostium copias armatas conspexit C., armarae manūs (= desnice) S., arm. manus adversum deos S. fr., dextram patris in filiam L., servos in (contra) dominum Ci., armare se coepisse Cu. stopiti pod orožje, prije(ma)ti za orožje, tako tudi: milites armari iubet C.; pesn.: agrestīsque manūs armat sparus V., armati terram exercent V. (stari Rimljani so priganjali vole pri oranju z obrnjeno sulico); z abl. instrumenti: armare gladiis dextras, aliquem telis, saxis L., multitudo facibus armata L., spoliis se quisque recentibus armat V.; čemu? s praep.: Asiam Europamque ad funestum bellum L., ad occidendum iam armatum esse Sen. ph., manūs (= svoje roke) in alicuius perniciem Plancus in Ci. ep.; z dat.: bello armantur equi V.

2. occ.
a) za boj (vojno) opremiti (opremljati), narediti koga pripravljenega (sposobnega) na (za) boj (vojno): (Hannibal) regem armavit... adversus Romanos N., muri propugnaculis armabantur L., urbs armata muris Ci., Pompeium senatus auctoritas, Caesarem militum armavit fiducia C., in hunc unum tota res publica armata est Ci., armare in proelia fratres V. na boj priganjati.
b) kaj s čim opremiti, oskrbeti: thecam calamis Mart.; navt. (ladje) opremiti (opremljati), ovrviti, za izplovitev pripraviti (pripravljati): armare classem L., V., navis... armata egregie L., myoparonem ornatum atque armatum dederunt Ci., naves ad hunc modum factae armataeque C.

3. pren. oborožiti (oboroževati), opremiti (opremljati) s čim: lex accusationem armat Ci., cogitavit, quibus rebus accusatorem armaret Ci., arm. temeritatem... multitudinis auctoritate publicā Ci., magistratūs deorum religione Ci., armare se eloquentiā Ci., se armat imprudentiā Dionis N. uporabi Dionovo neprevidnost kot orožje, Archilochum rabies armavit iambo H. Arhilohu je dala... jamb za orožje, qua (arte) semper armatus T.; arm. aliquem ad omnia Ci., aliquem in fata parentis O.; pesn.: arm. calamos (sagittas Iust.), veneno V. s strupom namazati, zastrupiti. — Od tod adj. pt. pf. armātus 3

1. oborožen, v popolni bojni (vojaški) opravi, opremljen (za boj): quos aliquamdiu inermes timuissent, hos postea armatos... superassent C., sed perinde valebit, quasi armatissimi fuerint Ci., tam tibi par sum quam multis armatissimis nudi aut leviter armati Sen. ph., mihi dederunt (dii) armato togatoque, ut vos... defenderem L. v vojni in mirovni opravi = v vojni in miru, cohors armata (naspr. togata) T., armatae classes V.; met.: vis armata Icti. oborožena sila, armatae rei scientissimus et togatae Amm. kaj izveden v vsaki vojni in mirovni umetnosti, armati anni Sil. vojna leta; subst. armātus -ī, m oboroženec, vojak; kolekt.: pelices... cum armato (= cum armatis) vivere adsuetae Cu.; večinoma v pl.: armatos in litore exponere L., X milia armatorum completa sunt N., navem triremem armatis ornare N., armatos fudit equus (trojanski) V., bini armati, agmen armatorum Cu.

2. pren. oborožen s čim: animum tamquam retinet armatum Ci., armati animis iam esse debemus Ci., erat incredibili armatus audaciā Ci., mens armata dolis Sil., illum maluerim aliquo modo mitiorem, quam te isto modo armatiorem Aug.

armus -ī, m (prim. arma)

1. lopatica, pleče, plečnica = gornji del prednjega bedra pri živalih: armi equi H., Plin., leporis H., ex umeris (Hippomenis) armi fiunt O. levji plečnici, armi leonis, pantherae, elephantis, talpae Plin.; sinekdoha: equi foderet calcaribus armos V. strani, lakotnici, tako tudi: mantica cui (mulo) lumbos ulceret atque eques armos H.

2. le pesn. človeško pleče, rama, nadlaket: forti pectore et armis V., latos huic hasta per armos acta tremit V., ex humeris medios coma dependebat in armos O., quam (manum)... demittit (odloči) ab armo Lucan.

arra (arrha) -ae, f, kontr. iz arrabō (arrhabō) -ōnis, m (gr. ἀῤῥαβών, zastavnina)

1. pri pogodbah dana zastavnina, nadav, ara, kupnina: anulum arrae nomine accipere Ulp. (Dig.), quod arrae nomine pro emptione datur G. (Dig.), arrabonem dare, arraboni dare has quadraginta minas Pl., puellam arraboni relinquere pro argento Ter., fenus... sub arrabone auri argentique crebriter exercens Ap., pro arrabone dari Vulg.; pren.: hunc arrabonem amoris primum a me accipe Pl., arra mortis Plin., virtutis suae arrabo Tert., arrabo spiritūs It.

2. occ. pl. arrae zaročno darilo: Dig., Cod. I.

arrêter [arɛte] verbe transitif ustaviti, zadržati; zajeziti; prekiniti; zapleniti; odločiti, določiti; juridique aretirati, zapreti; najeti (sobo); zaključiti (konto); verbe intransitif ustaviti se, obstati

s'arrêter ustaviti se, obstati; segati (à do) (obleka); nehati teči; odločiti se (à za); ozirati se (à na); muditi se, zaustaviti se, vztrajati (sur pri)
arrêtez! stojte!
dites au chauffeur d'arrêter recite šoferju, naj ustavi
elle travaille sans cesse, elle n'arrête pas kar naprej dela, nič se ne ustavi
arrêter un compte zaključiti račun
arrêter un domestique najeti služabnika
arrêter son choix sur quelque chose odločiti se za kaj
mon choix s'est arrêté sur ... odločil sem se za ...
arrêter le lieu, le jour du rendez-vous določiti kraj, dan sestanka
ici, je vous arrête tu bi vas prekinil, ustavil (v pogovoru)
s'arrêter de courir nehati teči
s'arrêter net nenadoma se ustaviti
il vient de se faire arrêter pravkar so ga aretirali

arrière² [arjɛr] adjectif, invariable zadajšnji; masculin zadnji del; hrbtna stran; marine zadnji del ladje, zadnji krn; sport branilec; militaire zaledje, pluriel komunikacije v zaledju

vous serez mieux à l'arrière bolje boste (sedeli) zadaj
les feux arrière de la voiture zadajšnje luči pri avtu
marche féminin arrière (automobilisme) ritenska vožnja
avoir vent arrière imeti veter v hrbtu, pluti z vetrom

arrimar nasloniti (se), o-, pod-preti, približati; dodati, na stran dati; preiti (koga pri napredovanju), zapostaviti

arrimar el bastón odložiti vrhovno poveljstvo
arrimar el hombro (al trabajo) krepko se dela lotiti, rokave si zavihati
arrimarse nasloniti se, (pri)bližati se; pridobiti si površno znanje o čem
arrimarse a alg. potegniti s kom

arrogātiō -ōnis, f (arrogāre)

1. slovesno posinovljenje odrasle in samostojne osebe na podlagi državnega pooblastila (lex curiata) in privolitve ljudstva; pri tej slovesnosti, ki je potekala v času demokracije le v kurijskih komicijih (comitia curiata), so vprašali posinovitelja, ali hoče posinoviti, bodočega posinovljenca pa, ali hoče biti posinovljen: Gell., Aur., G., Ulp. fr.

2. oblastnost: nimia ordinarii iudicis Cod. Th.

arroser [arɔze] verbe transitif škropiti, zalivati, močiti, namakati, prepojiti, politi; obsuti; figuré podmazati, podkupiti, dati podkupnino

arroser des fleurs zalivati cvetlice
nous nous sommes fait arroser (familier) dež nas je namočil
arroser les assaillants de flèches et de pierres obsuti napadalce s strelicami in kamenjem
arroser son repas d'un bon vin pri obedu piti dobro vino
arroser ses galons (familier) zaliti napredovanje (v službi)
il faut arroser cela! to je treba zaliti!
arroser son café dodati kavi alkohola
arroser le gardien podkupiti čuvaja

arrosoir [arɔzwar] masculin škropilnica

pomme féminin d'arrosoir škropilo (prha) pri škropilnici

Ārrūns, slabše Ārūns, -untis, m (etr.) Arunt, predimek posmrtnikov in sploh mlajših sinov (zlasti pri Tarkvinijih); predimek starejših sinov je bil Lars ali Lar.

1. brat Tarkvinija Priska: L.

2. mlajši sin Tarkvinija Ošabnega: Ci., L.

3. Porzenov sin: L.

4. junak v Enejevi vojski: V.

5. etruščanski vedeževalec: Lucan.

Ārruntius 3 (Ārrūns) Aruncij(ev), ime rim. rodu,

1. L. Arruntius Lucij Aruncij, govornik, zgodovinopisec, pomemben in značajen državnik, konz. l. 6 po Kr.; potem ko si je pri Tiberiju nakopal zavist in bil preganjan od Sejana in Makrona, si je l.37 po Kr. sam prerezal žile: Vell., Sen. rh., Sen. ph., Plin., T.; apel.: Arruntii T. ljudje (možje), kakršen je bil Aruncij.

2. sloviti zdravnik v času ces. Klavdija: Plin.; apel.: Arruntii Plin. možje, kakršen je bil Aruncij.

3. L. Arruntius Stella Lucij Aruncij Stela, nav. samo Stella, rim. pesnik v Domicijanovem času, Marcijalov in Stacijev prijatelj, konz. najbrž l.101 po Kr.: Mart., Stat., Sid.

4. Arruntius Celsus Aruncij Celz, nav. samo Celsus, rim. slovničar v času Antonina Pija: Prisc.

ars -artis, f (prim. lat. arma, iners, sollers, gr. ἄρτιος pripraven, primeren)

I. pri čem rabljena umetnost =

1. prirojena ali pridobljena umetelnost, spretnost, (pri)ročnost, izurjenost: opus est vel arte vel diligentiā Ci., superaturum omnes in ceteris artibus N. v... umetnosti, v... znanju, aucta arte quadam nec abnuendi tale quicquam nec palam affirmandi L., arte canere O. ali arte laboratae vestes V. spretno, umetelno, si quid artis in medicis est Cu. če so zdravniki kaj spretni, exercitatio artem paravit, ars decorem T.

2. met. (nižja) umetnost, rokodelstvo, obrt: L., O. idr., ars humilis ali sordida, artes sordidiores Ci., artes, quarum omne opus est in faciendo et agendo Ci., omitto hasce artes vulgares: coquos, pistores, lecticarios Ci., minimeque artes eae probandae, quae ministrae sunt voluptatum: cetarii, lanii, coqui, fartores, piscatores, ut ait Terentius Ci., ars gubernandi Ci., Q. ali gubernatoris Ci., Palladis ars V. stavbarstvo, tesarstvo, ars ludicra Q., artes ludicrae Sen. ph. (gledališko umetnost so Rimljani prištevali k nižjim umetnostim), artem facticare Ci. ali exercere H., profiteri captandorum testamentorum artem Sen. ph. obrtniško se ukvarjati z lovom na dediščino, profiteri artem tesserariam Amm. s kockanjem se preživljati.

II.

1. po določenih pravilih urejena umetnost; vednost (veda), znanost: Zeno censet artis maxime proprium esse creare et gignere Ci., artium aliud eius modi genus est, ut tantummodo animo rem cernat, aliud, ut moliatur aliquid et faciat Ci., artes ingenuae Ci. ep., O. ali liberales Ci. umetnosti „svobodnjakov“, „svobodne“ ali „lepe“ umetnosti, professio honestarum artium Cu. pečanje s..., ars Roscii Ci., ars fingendi Ci. kiparstvo, Victoriae summa arte perfectae Ci. kaj umetelno, hydriae eadem arte perfectae Ci. prav tako umetelno, poëtae ingenium arte sua expressit Ci., do Graecis litteras, do multarum artium disciplinam Ci., artis scriptor Corn.; studia (poklicne zvrsti) atque artes Ci. znanosti, artes studiorum liberalium Ci. za svobodne poklice potrebno znanje, ars imperatoris et oratoris boni Ci., ars bene disserendi Ci. dialektika, ars dicendi Ci., Q., ars oratoria Ci., ars eloquentiae Q., ars rhetorica Q., ars grammatica Plin., musica ars Plin. glasba (pri Ter. pesništvo), ars medendi O., Plin. = ars Apollinea O. = ars medicina Varr., Hyg. = ars medentium Stat. zdravilstvo, zdravništvo, medicina, artes medicae O., artes urbanae L. pravništvo in zgovornost, belli artes L., ars armorum Q., ars militaris T., ars imperatoria Q., tamquam eaedem militares (= militum) et imperatoriae artes essent L., morsus arte levabat V. s čaranjem, disciplinae et artes Ci. praktični in teoretični pouk, tako tudi: artes atque doctrina Ci.

2. met.
a) pravila, na katerih sloni kaka umetnost ali znanost = teorija: res mihi videtur facultate (v praksi) praeclara, arte (v teoriji) mediocris Ci., non omnia, quae loquimur, mihi videntur ad artem et praecepta revocanda Ci. teoretična pravila = praecepta atque artes Q., ex arte dicere, scribere Ci. po pravilih umetnosti; iudicium si arte caret H. umetnostne teorije, čuta, razuma za umetnost, artes, quae traduntur Q. podana pravila umetnosti; teoretično znanje: in quo (orator) adiungat artem Ci., sine ulla arte aut ratione, quae sint in artibus recta ac prava, diiudicant Ci.; pl. artes = teoretični nauki: ab iis artibus, quibus aetas puerilis ad humanitatem informari solet Ci.; sg. ars = učni sestav: rem arte comprehendere Ci. v učni sestav spraviti, earum rerum, quae quasi in arte traduntur, inscientia Ci.; učbenik, učna knjiga, zlasti govorniški učbenik, retorika (knjiga): Q., rhetorum artes, artes oratoriae Ci., hoc ex antiquis artibus elegit Ci., artem scindes Theodori Iuv.; slovnica: slovničarji; pri poznejših slovničarjih ars = slovniška veda.
b) umetn(išk)o delo, umetnina, umotvor: me quidem ipsae illae nostrae Athenae non iam operibus magnificis exquisitisque antiquorum artibus delectant Ci., artes, quas Parrhasius protulit H., aeraque et artes suspice H.; pl. pesn. o eni umetnini: clipeum efferri iussit, Didymaonis artīs V.
c) umetniška vrednost: in eo candelabro ars certare videtur cum copia Ci., tripodes pondere et arte pares O., pretiosae artis vasa Cu.
č) pooseb. le v pl. Artes boginje umetnosti, Muze: Mnemosyne Iovi... Artium peperit chorum Ph.

III. pren.

1. (nravno) svojstvo, lastnost, vedenje, obnašanje, ravnanje, navada: multae sunt artes eximiae Ci., homo praeditus optimis moribus artibusque Ci., non bellandi virtus solum, sed multae aliae artes Ci., bonae artes S., T. dobre, hvalevredne lastnosti, hac arte Pollux arces attigit igneas H. s to lastnostjo = z vztrajnostjo, ingenii dotes vel animi artes Cu., antiquae artes tuae Pl. tvoje nekdanje življenje in ravnanje, illud, quod cecidit, arte corrigas Ter. z modrim ravnanjem, mea ars Ter. moja marljivost, delavnost, malae artes S. slabe navade, artibus bonis malisque mixtus T. iz kreposti in pregreh; pl. artes sredstva, pot(a), način(i): artes nocendi V., quaesitae nocent artes V. prisiljena umetelna sredstva, imperium facile his artibus retinetur, quibus initio partum est S., bonae artes T. hvalevredna sredstva; zvijače, zvijačnosti, lokavščine, lokavosti, spletke, prevare: capti eadem arte sunt, qua ceperant Fabios L., non bello aperto, sed suis artibus, fraude et insidiis est circumventus L., arte eludere libertatem populi Romani L., ludere arte virum O., at Cytherea novas artes, nova pectore versat consilia V., ignari scelerum tantorum artisque Pelasgae V., peritissimus artium belli Cu., fraudes innectere ponto antiqua parat arte Lucan., summis artibus pellicere aliquem ad aliquid Suet.

2. izumetničenost, prisiljenost, umetna vzgoja (dreves): in quascumque volet artīs... sequentur V., plausus tunc arte carebat O. je bilo neprisiljeno.

Artavasdēs -is, acc. -ēn, m (Ἀρταβάζης) Artavazd(es),

1. sin Tigrana I., kralj Velike Armenije ob bitki pri Akciju; Kleopatra ga je l.30 kot ujetnika usmrtila v Aleksandriji: Ci. ep., Vell., T.

2. njegov sin, tudi z imenom Artaxiās, sovražnik Rimljanov: Vell., T.

Artemis -midis, acc. -min, f (Ἄρτεμις) Artemida, gr. boginja (rim. Diana): Macr., Artemis Ilīthȳia Plin. Artemida Ilitvija = porodna boginja. Od tod adj. Artemīsius 3 Atremidin; subst. Artemīsius -iī, m (sc. mensis) Artemidin mesec, artemizij = maj (pri Makedoncih): Cu.

artemō(n) -onis, m (gr. άρτέμων)

1. bramovo jadro, manjše jadro nad drugim (nadkošnim) jadrom: Luc. ap. Char. (z nom. artemō), Sen. rh., Dig., Vulg., Isid. (z nom. artemōn).

2. tretji, nepremični škripec pri dvigalu: Vitr.

artēria -ae, f (gr. ἀρτηρία)

1. (žila) odvodnica: Cels., Sen. ph., Plin., Gell., venae et arteriae a corde tractae et profectae Ci., sanguis per venas in omne corpus diffunditur et spiritus per arterias Ci.

2. arteria aspera dušnik, sapnik: Cels. (pri Plin. samo arteria), arteria aspera ostium habet adiunctum linguae radicibus Ci. (ker je sestavljen iz dveh delov), tudi pl. arteriae: Corn., Plin., Suet., Gell., arteriae spiritales Arn.; heterocl. pl. artēria -ōrum, n: Lucr.

article² [á:tikl]

1. prehodni glagol
dati v uk (pogodbeno)
pravno razčleniti obtožbo; obtožiti (for zaradi)

2. neprehodni glagol
zediniti se

to be articled to pri kom se učiti

artificium -iī, n (artifex)

1. spretnost, ročnost, izurjenost, pri čem rabljena umetnost: gubernatoris C., comicum Ci. umetnost komika, quod medici nihil praeter artificium... praestare debent Ci., qui aliquid formae, aetatis artificiique habebant, abducit omnes Ci., simulacrum Dianae singulari opere artificioque perfectum Ci., haec omnia... summo artificio facta Ci. kaj umetniške dovršenosti, art. callidum Ci. domiselna umetnost, vis artificii Ci. umetelna spretnost.

2. met.
a) umetniško delo, umetnina, umotvor: haec opera atque artificia, signa, tabulae pictae Graecos homines nimio opere delectant Ci., ut intellegatis... artificii cupidum, non argenti fuisse Ci., quae certis signis artificii notata sunt Corn.
b) umetniška vrednost: signa pulcherrima quattuor, summo artificio, summa nobilitate Ci.
c) (v slabem pomenu) umetniški prijem, umetelno dejanje, prevara, spletka: id, quod contra me locutus es, artificio quodam es consecutus Ci., non solum ingenio opus est, verum etiam artificio quodam singulari Ci., art. accusatorium, simulationis, proprium palaestrae Ci., non virtute vicisse Romanos, sed artificio quodam C., quorum artificiis effectum est, ut res publica in hunc statum perveniret C. in Ci. ep., rebus, non artificiis philosophus Sen. ph.

3.
a) umetna obrt, obrt, rokodelstvo, umet(el)nost: tenue et leve Ci., habent opinionem... Minervam operum atque artificiorum initia tradere C. rokodelstva in umetnosti, artificium obliviscatur et studium deponat Ci., art. ancillare Ci. opravilo dekel, piscatorium Lact.
b) met. vsebina pravil, na katerih sloni kaka umetnost ali znanost, sestav, teorija, nauk o umetnosti: non esse eloquentiam ex artificio, sed artificium ex eloquentia natum Ci., componere artificium de iure civili Ci., art. praeceptorum Corn., memoriae Corn. mnemonika = umetnost pomnjenja.

artikulacija samostalnik
1. (o mislih, stališčih) ▸ artikulálás, artikulációProtestniki so imeli težave z artikulacijo tega, kaj zahtevajo. ▸ A tüntetőknek gondja volt a követeléseik artikulálásával.

2. jezikoslovje, glasba (tvorjenje glasov ali zvokov) ▸ artikuláció, artikulálásOtrok ima lahko še v prvem letu šolanja težave pri artikulaciji glasov s, z, c, š, ž, č, včasih r. ▸ Még az első osztályban is előfordulhat, hogy a gyermeknek nehézséget okoz az s, z, c, š, ž, č, néha az r hangok artikulálása.Energijo je vlagal v artikulacijo prav vsakega tona. ▸ Minden hang artikulációjába energiát fektetett.

3. pogosto v umetnosti (izražanje ali izkazovanje) ▸ artikulációŠe zlasti so problematični visoki igralci, ki imajo težave z gibalno artikulacijo. ▸ Különösen problémásak azok a magas játékosok, akiknek problémáik vannak a mozgásuk artikulációjával.Korunova odrska artikulacija je izrazito vizualna, likovna, prostorska. ▸ Korun színpadi artikulációja kifejezetten vizuális, képzőművészeti, térbeli.
Album je glasbena artikulacija najinih tedanjih čustvenih nastrojenosti. ▸ Az album az akkori érzelmi irányultságaink zenei artikulációja.
Vzhod ima več vere in manj samozaupanja, zahod išče vero, a ima problem z njeno artikulacijo. ▸ Keleten több a hit és kevesebb az önbizalom, a Nyugat keresi a hitet, de gondjai vannak azzal, hogy artikulálja ezt.

4. (izoblikovanje ali opredelitev) ▸ artikuláció, artikulálás
Artikulacija posamezne učne ure je torej prepuščena vam. ▸ Az egyes leckék artikulációja tehát csak Önökön múlik.
Artikulacija programa torej ni enostavna, ker mora vključevati obstoječe in morebitno novo. ▸ A program artikulálása tehát nem egyszerű, mivel a meglévő és a lehetséges új elemeket is magában kell foglalnia.

Artotȳritae -ārum, m (gr. ἀρτοτυρῖται iz ἄρτος in τυρός) artotiriti, razkolniki, ki so baje pri obhajilu uživali poleg kruha tudi sir: Aug., Isid.