Franja

Zadetki iskanja

  • Rhodos in Rhodus -ī, f (Ῥόδος)

    1. Ródos, znameniti otok ob jugozahodni obali Male Azije z istoimenskim glavnim mestom (zdaj Rodos): Ci., C., L., Plin., H., O. idr. Od tod adj.
    a) Rhodius 3 (Ῥόδιος) z Ródosa izhajajoč (izvirajoč, prihajajoč), ródoški, ródijski: T., Varr., O., Gell., Col., Suet., uva V., Rhodii oratores Ci. (ki ubirajo srednjo pot med atiško jedrnatostjo in azijsko razvlečenostjo); subst. Rhodius -iī, m Rodošán (Ródošan), Ródijec: Sen. ph.; pl.: Ci. idr.
    b) Rhodiacus 3 (Ῥοδιακός) z Ródosa izhajajoč (izvirajoč, prihajajoč), ródoški, ródijski: Vitr., Plin.
    c) Rhodiēnsis -e z Ródosa izhajajoč (izvirajoč, prihajajoč), ródoški, ródijski: hospes Suet., civitas Gell.; pl. subst. Rhodiēnsēs -ium, m Rodošáni (Ródošani), Ródijci, preb. otoka Rodos: Ca.

    2. Róda, nimfa otoka Rodos, ljubica sončnega boga: O.
  • Rhōxolānī (Rōxolānī) -ōrum, m Roksoláni, sarmatsko ljudstvo, združeno v veliko plemensko zvezo, ki je živelo na področju današnje južne Rusije. V 1. st. pr. Kr. se je del Roksolanov naselil na ozemlju med Dnjeprom in Donavo, del pa se jih je naselil na področju današnje južne Romunije: Plin., T., Vop., Amm.
  • riattivare v. tr. (pres. riattivo) reaktivirati; obnoviti, obnavljati; poživiti, poživljati:
    riattivare i rapporti commerciali tra i due paesi obnoviti trgovinske odnose med deželama
  • rib1 [rib] samostalnik
    rebro; rebrce, žila (v listu)
    šaljivo žena, "boljša polovica"

    dig (poke) in the ribs pogovorno sunek v (pod) rebra
    to poke s.o. in the ribs dregniti koga v rebra, figurativno s tako kretnjo šaljivo pritegniti pozornost kake osebe
    to smite s.o. under the fifth rib zabosti koga, zasaditi komu nož med rebra
  • ricucire v. tr. (pres. ricucio)

    1. ponovno zašiti; zakrpati

    2. pren. zmašiti, skrpucati

    3. med. zašiti

    4. pren. poravnati, zgladiti spor:
    ricucire il dialogo fra le opposte fazioni ponovno vzpostaviti dialog med sprtima stranema
  • ride*2 [ráid]

    1. neprehodni glagol
    jahati, jezditi; okobal sedeti; biti primeren za ježo; voziti se, peljati se; (o ladji) plavati na, gibati se, usidrati se, biti zasidran; drveti, hitro voziti; plavati (on nad)
    ležati, mirovati, počivati (on na)
    obračati se (on na)
    tehtati v jahalni obleki
    ameriško, sleng pustiti (stvari) teči

    he rides well on dobro jaha, je dober jezdec
    to ride on s.o.'s knees jahati komu na kolenih
    he rides just under 11 stone v jahalni obleki (na konju) tehta malo manj kot 70 kg
    do you mind riding with your back to the engine? vam je vseeno, če se peljete s hrbtom obrnjeni proti lokomotivi?
    to ride at an anchor biti zasidran
    to ride for a fall vratolomno jezditi (jahati), figurativno nesmotrno delati (ravnati, postopati), drveti v pogubo, biti pred padcem (o vladi itd.)
    to ride to hounds goniti (divjad) s psi, iti na lov (na lisico), loviti
    some boys ride to school nekaj dečkov se vozi (s kolesom) v šolo
    turf rides soft rušnat (travnat) teren nudi prijetno jahanje
    distress was riding among the people revščina je vladala med ljudmi
    let it ride! ameriško, sleng pusti(te), naj stvar gre, kot hoče!
    to ride and tie izmenoma jahati in pešačiti (ob konju), figurativno menjavati se pri delu

    2. prehodni glagol
    jahati (a horse konja)
    jezditi, okobal sesti na; pustiti (koga) jahati; sedeti na; voziti (bicikel); prejezditi (deželo); dohiteti, prehiteti; (često pasivno) obvladati, tlačiti, mučiti, tiranizirati; (o živalih) naskočiti
    ameriško prevoziti z avtom, prejahati (razdaljo, zemljišče itd.)

    to ride an unbroken horse jahati neukročenega konja
    to ride a bicycle voziti kolo, peljati se na kolesu
    to ride a child on one's knees ujcati otroka na kolenih
    father rides his child on his back otrok jaha na očetovem hrbtu
    to ride one's horse at an obstacle pognati konja čez zapreko
    to ride the high horse figurativno oblastno, gospodovalno se vesti, prevzetovati
    to ride a hobby figurativno (za)jahati svojega konjička
    to ride a joke to death ponavljati šalo (dovtip) tako dolgo, da izgubi vrednost (postane dolgočasna)
    the nomads rode the desert nomadi so prejezdili puščavo
    they rode him on their shoulders nesli so ga na ramenih
    to ride a race udeležiti se konjske dirke
    to ride shank's mare sleng pešačiti
    to ride the waves jahati ali plavati na valovih
  • riga f

    1. črta

    2. ekst. vrsta:
    una riga di alberi, di soldati vrsta dreves, vojakov
    di prima riga prvovrsten
    sopra le righe pren. pretiran; retoričen
    mettere in riga qcn. koga pripraviti k pokorščini
    mettersi in riga con qcn. pren. s kom se kosati
    rimettersi in riga pren. pokoriti se, ukloniti se
    rompete le righe! voj. voljno!
    rompere le righe pren. končati sejo
    uscire dalle righe pren. izstopati

    3. vrstica:
    leggere tra le righe pren. brati med vrsticami
    scrivere due righe napisati par vrstic

    4. preča

    5. tisk cicero
  • riguroso strog, krut, trd, raskav; silovit

    examen riguroso rigoroz
    por riguroso turno strogo po vrsti
    puesto a dieta rigurosa (med) na strogi dieti
  • rimski pridevnik
    1. v zgodovinskem kontekstu (o antičnem Rimu in Rimljanih) ▸ római
    rimski gladiator ▸ római gladiátor
    Med rimskimi gladiatorji je najbolj znano ime Spartaka, pastirja in pozneje pomožnega rimskega vojaka. ▸ A leghíresebb római gladiátor Spartacus, aki pásztorból lett római segédcsapatban szolgáló katona.
    rimska kolonija ▸ római gyarmat
    rimski senat ▸ római szenátus
    rimski cesar ▸ római császár
    rimski amfiteater ▸ római amfiteátrum
    rimsko mesto ▸ római város
    rimske ostaline ▸ római maradványok
    rimsko grobišče ▸ római sír
    rimski tempelj ▸ római templom
    rimsko božanstvo ▸ római istenség
    rimska nekropola ▸ római nekropolisz
    rimske katakombe ▸ római katakombák
    rimski steber ▸ római oszlop, római pillér
    rimski kamen ▸ római kő
    rimski napis ▸ római felirat
    rimski most ▸ római híd
    rimska ruševina ▸ római rom
    rimski spomenik ▸ római emlékmű
    rimski muzej ▸ római múzeum
    rimski vek ▸ római kor
    rimsko pokopališče ▸ római temető
    rimski akvedukt ▸ római akvedukt
    rimski vojskovodja ▸ római hadvezér
    rimsko najdišče ▸ római kori lelőhely
    rimska provinca ▸ római provincia
    rimski pesnik ▸ római költő
    rimski pisec ▸ római író
    rimska naselbina ▸ római település
    rimski vladar ▸ római uralkodó
    rimska pogodba ▸ római szerződés
    rimska Emona ▸ római Emona
    rimsko svetišče ▸ római szentély
    rimska izkopanina ▸ római lelet
    rimski vodnjak ▸ római kút
    rimsko obzidje ▸ római fal
    rimski Ptuj ▸ római kori Ptuj
    rimski bog ▸ római isten
    rimska civilizacija ▸ római civilizáció
    Rimski zgodovinar Svetonij je vojno opisal kot najtežji spopad, s katerim se je soočil Rim po punskih vojnah pred dvesto leti. ▸ Suetonius római történetíró a háborút a kétszáz évvel korábbi pun háborúk óta a legsúlyosabb konfliktusként írta le.
    Cezar je vojake plačeval iz lastnih finančnih virov, vendar je legijo pozneje priznal tudi rimski senat. ▸ Caesar a saját pénzéből fizette a katonákat, de a légiót később a római szenátus is elismerte.
    V rimski mitologiji je bil Neptun bog morja, enakovreden grškemu Pozejdonu. ▸ A római mitológiában Neptunusz a tenger istene volt, a görög Poszeidónnak felelt meg.
    Sopomenke: rimljanski
    Povezane iztočnice: rimska mitologija, rimska doba, rimski čas, rimska država, rimska cesta, rimsko kopališče

    2. (o mestu Rim) ▸ római
    rimski škof ▸ római püspök
    rimski župankontrastivno zanimivo Róma polgármestere
    rimsko letališče ▸ római repülőtér
    rimsko predmestje ▸ római előváros

    3. (o Italiji) ▸ római
    rimska vlada ▸ római kormány
    Konec minulega leta je rimska vlada dala dovoljenje za trenutno največji gradbeni načrt v Evropi. ▸ Tavaly év végén a római kormány zöld utat adott Európa jelenleg legnagyobb építési projektjének.
    Narodne in jezikovne manjšine v Italiji so sicer že prej imele svojega predstavnika v rimski vladi. ▸ Olaszország nemzeti és nyelvi kisebbségeinek korábban is volt képviselője a római kormányban.
    rimski parlament ▸ római parlament

    4. v zgodovinskem kontekstu (o Svetem rimskem cesarstvu) ▸ német-római, római
    rimska cesarica ▸ római császárnő
    Tudi Marija Terezija je bila le rimska cesarica. ▸ Mária Terézia is csak egy római császárné volt.
    V zahvalo je papež Karla Velikega okronal za rimskega cesarja, s čimer se je dediščina antičnega rimskega cesarstva povezala z germanskimi (frankovski) kralji. ▸ Hálából Nagy Károlyt a pápa római császárrá koronázta, és ezzel összekapcsolta az ókori Római Birodalom örökségét a germán (frank) királyokkal.
  • ritnic|a ženski spol (-e …) anatomija die Gesäßbacke, Pobacke, Sitzbacke, Hinterbacke, vulgarno Arschbacke
    brazda med ritnicama die Gesäßspalte, die Kerbe
  • rival, e, aux [rival, vo] adjectif tekmovalen; masculin, féminin tekmec, -ica; koukurent, -tinja

    sans rival brez tekmeca
    avoir beaucoup de rivaux imeti mnogo tekmecev, konkurentov
    éliminer, supplanter, vaincre tous ses vieux rivaux izločiti, spodriniti, premagati vse svoje stare tekmece, konkurente
    deux équipes rivales med seboj tekmujoči moštvi
    rival redoutable zelo nevaren tekmec
  • rixe [riks] féminin pretep; prepir

    une rixe éclata entre les malelots dans un café prišlo je do pretepa med mornarji v neki kavarni
  • roaring [rɔ́:riŋ]

    1. samostalnik
    vpitje, kričanje, krohotanje, tuljenje; grmenje, bučanje, hrup
    veterina nadušljivost

    2. pridevnik
    tuleč, rjoveč; bučen, hrupen, zelo glasen; buren
    pogovorno ogromen, neizmeren, kolosalen, strašanski, strahovit; procvitajoč, napreden (trgovina); zelo uspešen
    pogovorno odličen (zdravje), izvrsten, sijajen

    roaring boy (lad) kričav deček, kričač
    roaring business sijajna kupčija
    the roaring forties del Atlantika med 40° in 50° severne širine, ki je često viharen
    to be in roaring health prekipevati od zdravja
    to do a roaring trade delati sijajne kupčije, zelo uspešno trgovati
    to set a company roaring spraviti družbo v krohot
  • rokav samostalnik
    1. (del oblačila) ▸ ujj, ruhaujj
    zavihani rokavi ▸ feltűrt ujj
    snemljivi rokavi ▸ levehető ujj
    predolgi rokavi ▸ túl hosszú ujj
    široki rokavi ▸ bő ujj, széles ujj
    čipkasti rokavi ▸ csipkés ujj
    strgan rokav ▸ szakadt ujj
    tričetrtinski rokav ▸ háromnegyedes ujj
    srajčni rokav ▸ ingujj
    rokav suknjiča ▸ zakóujj
    kašljati v rokavkontrastivno zanimivo könyökhajlatba köhög
    všiti rokave ▸ ruhaujjakat bevarr
    skrajšati rokave ▸ ruhaujjat bevesz, ruhaujjat felhajt
    Tedaj je začutil, da ga je nekdo prijel za rokav. ▸ Ekkor megérezte, hogy valaki megfogta a kabátujját.

    2. (stranska struga) ▸ ág
    stranski rokav ▸ mellékág
    rokav reke ▸ folyóág
    Ob Muri in njenih rokavih ali strugah smo dečki preživeli večino poletja. ▸ A fiúk a nyár nagy részét a Mura medre vagy mellékágai mentén töltötték.
    Tam potok naredi oster ovinek in se razcepi na dva rokava. ▸ Itt a patak élesen elkanyarodik, és két ágra szakad.
    Reka se pred izlitjem v Atlantski ocean razcepi na kakih štirideset rokavov, katerih ustja se raztezajo čez 360 km obale. ▸ Mielőtt az Atlanti-óceánba torkollik, a folyó körülbelül negyven ágra szakad, ezek torkolatai 360 km hosszan húzódnak a parton.
    Ko se reka razveji v več rokavov, postane tok v vsakem od njih šibkejši. ▸ Amikor a folyó több ágra szakad, mindegyik ágban csökken az áramlása.
    Glavne poti mesta so bili rokavi reke in kanali, ki so jih med seboj povezovali. ▸ A város fő útvonalai a folyóágak és az őket összekötő csatornák voltak.
    Povezane iztočnice: mrtvi rokav, rečni rokav, slepi rokav
  • rokodelec samostalnik
    1. (obrtnik) ▸ kézműves
    izurjen rokodelec ▸ képzett kézműves
    potujoči rokodelec ▸ vándorkézműves
    spreten rokodelec ▸ ügyes kézműves
    izdelki rokodelcev ▸ kézművestermékek
    delo rokodelcev ▸ kézművesek munkája
    stojnica rokodelcev ▸ kézművesek standja
    ribniški rokodelec ▸ ribnicai kézműves
    Sopomenke: obrtnik

    2. izraža negativen odnos (o naravi dela) ▸ két kezi munkás
    Delovna tovariša pa si tudi ne moreva biti, ker je on "minister", jaz pa kvečjemu rokodelec. ▸ Munkatársak sem lehetünk, hiszen ő „miniszter” én pedig legfeljebb kétkezi munkás vagyok.
    Kirurgi veljamo med zdravniki za rokodelce, češ, naučimo se operirati, splošno medicinsko pa naj ne bi znali razmišljati. ▸ Mi sebészek kétkezi munkásnak számítunk az orvosok között, mivel úgymond megtanulunk műteni, de nem tudunk általános orvosi módon gondolkodni.
  • rosáceo rožnat, rdečkast

    acne rosáceo (med) šen
    rosáceas f pl rast rožnice
  • rosat [roza] adjectif, invariable rožni

    huile féminin rosat rožno olje
    miel masculin rosat rožni med
  • rōstrum -ī, n (rōdere)

    1. glodalo, kljun pri perutnini, rilec, gobec, smrček itd. pri drugih živalih: L., Varr., Plin. idr., avium corneum rostrum Ci., (sc. canis) extento rostro O., rostrum aduncum O. veprov rilec, veprov čekan (okel), rostrum suis Ci., rostrum aprum V.; v zaničlj. pomenu ali v prijateljskem pogovoru tudi o človeških ustih gobec, (grda) usta, jezik, kljun: Pl., Petr.

    2. metaf. o vsem, kar je rilčasto in s konico štrli iz česa
    a) (kriva) konica (ost) α) vinogradniškega noža (vínjaka, vínjeka): Col. β) pluga: Plin. γ) svetilke, svečnika: Plin.
    b) ladijski rilec (nos), ladijski kljun na sprednjem delu bojnih ladij, namenjen za odbijanje in prebijanje (prevrtanje) sovražnih ladij: C., Auct. b. Alx., V., Sil., Sen. ph. idr., navis rostro percussa N., regiae naves ferire rostro hostem non poterant L.

    3. meton.
    a) (pesn.) sprednji del ladje, prvi ladijski rt, ladijski gobec: V.
    b) pl. rōstra (Rōstra) -ōrum, n govorniški oder (govoríšče, govórnica, besednica) na rimskem Forumu, okrašen s kljuni ladij, ki so jih Rimljani zajeli med latinsko vojno v bitki pri Anciju l. 338, pa tudi prostor okoli njega: Varr., L., T. idr., escendere in rostra Ci., descendere de rostris Ci., contionari conantem de rostris deducere C.; pesn.: rostra forumque optare Lucan. želeti ljudsko zborovanje = želeti mir, rostra movere Lucan. = tam (ondi) zbrano ljudstvo, a rostris H., Sen. ph., frigidus a Rostris manat per compita rumor H. od Foruma sem.
  • route [rut] féminin cesta; pot; vožnja; tek (reke); militaire pohod, marš; aéronautique letalska proga; marine vožnja, kurz, smer

    en route spotoma, med potjo, na poti (pour v)
    à moitié route na pol pota
    en route! na pot!
    bonne route! srečno pot, vožnjo!
    route aérienne zračna pot, proga
    route alpestre, asphaltée alpska, asfaltirana cesta
    route en béton (précontraint) cesta iz (napetega) betona
    route bitumée z asfaltom prevlečena cesta
    route de col cesta čez gorski prelaz
    route côtière obalna cesta
    route de course dirkalna proga
    route départementale cesta I. reda
    route empierrée, d'évitement, goudronnée, de montagne gramozna, obvozna, z asfaltom prevlečena, gorska cesta
    route nationale (RN) državna cesta
    routes de navigation plovbne proge, linije
    route pavée, poussiéreuse, provinciale tlakovana, prašna, podeželska cesta
    route à priorité prednostna cesta
    route rapide, express hitra cesta
    route non revêtue neutrjena cesta
    route de sortie izpadnica (cesta)
    route du Sud cesta proti jugu
    route de terre, par mer kopna, pomorska pot
    route verglacée, enneigée poledenela, zasnežena cesta
    accident masculin sur la route nezgoda, nesreča na cesti
    circulation féminin sur les routes promet po cestah
    code masculin de la route cestni prometni red, predpisi
    courses féminin pluriel cyclistes sur route cestne kolesarske dirke
    colonne féminin de route kolona na pohodu, na maršu
    croisement masculin de routes cestno križišče
    feuille féminin de route vojaška dovolilnica za individualno potovanje
    grande route glavna prometna cesta, figuré velika cesta
    police féminin de la route cestna, prometna policija
    usager masculin de la route uporabnik ceste
    arriver à Maribor par la route dospeti v M. po cesti
    barrer la route à quelqu'un zapreti komu pot
    couper la route à quelqu'un odrezati komu pot
    demander la route à quelqu'un vprašati koga za pot
    demander la route (automobilisme) hoteti prehiteti
    être sur la bonne route biti na dobri, pravi poti
    cette route est meurtrière ta cesta zahteva mnogo žrtev
    faire route pour odpotovati v, marine odpluti v
    faire route avec quelqu'un potovati, peljati se skupaj s kom
    faire de la route mnogo se voziti (pluti)
    faire fausse route priti s prave poti, izgubiti pot, zaiti; figuré (z)motiti se, biti na nepravi poti
    se mettre en route kreniti, iti na pot
    prendre sa route ubrati svojo pot (par po, čez)
    souhaiter bonne route želeti (avtomobilistu) srečno pot, vožnjo
    il y a deux heures de route je dve uri vožnje
    la route est toute tracée (figuré) vemo, kaj je treba napraviti
  • royaume [rwajom] masculin kraljestvo, kraljevina

    pas pour un royaume (familier) za nična svetu ne
    le RoyaumeUni Združena kraljevina (Velika Britanija in severna Irska)
    (religion) royaume céleste, des cieux, éternel nebeško kraljestvo
    royaume de Dieu božje kraljestvo
    au royaume des aveugles, les borgnes sont rois (proverbe) med slepci so enookci kralji
    royaume des morts kraljestvo mrtvih, podzemlje, hades