popréj auparavant, précédemment, antérieurement; plus tôt
poprej obvestiti prévenir
dan poprej un jour plus tôt, le jour précédent
kot poprej comme auparavant (ali avant)
malo poprej un peu plus tôt, peu de temps avant
Zadetki iskanja
- popúliti (-im)
A) perf. cavare, estrarre; strappare; svellere:
če to narediš, ti populim ušesa se lo fai, ti strappo le orecchie
B) popúliti se (-im se) perf., refl. strapparsi
C) popúliti si (-im si) perf., refl. strapparsi:
populiti si lase strapparsi i capelli - popustíti (komu) céder à quelqu'un, se rendre (aux désirs de quelqu'un), s'incliner devant quelqu'un, déférer à quelqu'un ; (grožnji) familiarno caler ; (privoliti) faire des concessions ; (moč) s'épuiser ; (bolečina) relâcher ; (kaj) détendre ; (matico, vijak) desserrer ; (matica, vijak) se desserrer ; (hitrost) ralentir ; (miniti) passer ; (izgubiti svojo napetost) se détendre ; (oslabeti) faiblir ; (mraz) s'adoucir ; (vihar) se calmer, s'apaiser, tomber ; (zmanjšati se) figurativno diminuer, décroître ; (vnema) fléchir ; (strastem) satisfaire ; (odnehati) cesser, reculer, se rabaisser, se relâcher, en rabattre, céder du terrain, marquer un recul, battre en retraite ; (vezi) lâcher ; (cene) rabattre, réduire, diminuer, baisser
popustiti v čem transiger sur quelque chose, rabattre de quelque chose
popustiti v čuječnosti relâcher sa vigilance
popustiti v svojem delu se relâcher dans son travail
popustiti mišice relâcher les muscles
popustiti sili céder à la force
popustiti vajeti lâcher la bride (ali les rênes), laisser couler les rênes
popustiti vrv détendre une corde
popustiti v svojih zahtevah rabattre de ses prétentions, réduire ses prétentions
ne popustiti ne pas en démordre, tenir bon, tenir tête à quelqu'un
ne popustiti komu v čem ne pas céder à quelqu'un en quelque chose
napetost v odnosih je popustila les rapports se sont détendus
vročina je popustila la chaleur a diminué
vzmet popusti le ressort se détend
tudi za las ne bom popustil je ne céderai pas un pouce de terrain - popustíti (-ím) | popúščati (-am) perf., imperf., intr., tr.
1. allentare; diminuire, scemare; mollare:
popustiti vajeti allentare, mollare le briglie
2. cedere, allentarsi, scemare:
prijem je popustil la presa è allentata
bolečina popušča il dolore sta scemando
3. (biti manj dejaven) cedere, demordere, desistere:
vztrajno se je branil, nazadnje je popustil dopo essersi tenacemente difeso finì col cedere
v šoli je popustila il suo rendimento a scuola è peggiorato - porahljáti (-ám) perf.
1. sprimacciare (il guanciale, il materasso):
pren. porahljati kosti spianare le costole
2. agr. smuovere, dissodare - porazdelíti (-ím) | porazdeljeváti (-újem) perf., imperf. dividere, ripartire, distribuire, (porazdeliti v stopnje) graduare; polit. pejor. lottizzare:
porazdeliti težo na obe nogi distribuire il peso del corpo su ambedue le gambe
porazdeliti dobiček med družabnike dividere gli utili tra i soci
porazdeliti zemljiško površino frazionare la superficie agricola
porazdeliti v stopnje (stopnjevati)
pouk graduare l'insegnamento
porazdeliti vodstvene funkcije pejor. lottizzare le cariche - porazgubíti (-ím)
A) perf. perdere (una cosa dopo l'altra)
B) porazgubíti se (-ím se) | porazgúbljati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. perdersi, disperdersi, perdersi, scomparire, andarsene, allontanarsi:
steza se je porazgubila med grmovjem il sentiero andava a perdersi tra i cespugli
2. ekst. estinguersi, dileguarsi, dissolversi:
stare navade se porazgubljajo le vecchie usanze si vanno estinguendo - pordečeti glagol
1. (postati rdeč ali rdečkast) ▸ pirul, vörösödikpordečeti v obraz ▸ elpirulpordečeti na soncu ▸ lepirul a naptóljeseni pordečeti ▸ ősszel vörösre színeződikKoža vidno pordeči šele po nekaj urah, temno pa se obarva po dveh do treh dneh sončenja. ▸ A bőr csak néhány óra elteltével vörösödik ki, és két-három napnyi napozás után barnul meg.
Rastlina zacveti maja z belimi cvetovi, združenimi v socvetja, jeseni pa njeno listje pordeči. ▸ A növény májusban bont fehér virágokat, ősszel pedig a levelei vörösre színeződnek.
2. v športnem kontekstu (o kazenskem ukrepu) ▸ piros lapot kappordečeti na tekmi ▸ piros lapot kapott a versenyenZa sodnika je bil to prekršek le za rumeni karton, čeprav pravila jasno govore, da mora vratar v takem primeru pordečeti. ▸ A bíró számára ez a szabálytalanság csak sárga lapot ért, pedig a szabályok világosan kimondják, hogy ilyen esetekben a kapusnak piros lapot kell kapnia. - poréden espiègle, malin, coquin, lutin, polisson, fripon, diable, mutin, vilain, malicieux
poreden otrok diable d'enfant, petit diable moški spol, diablotin moški spol, enfant moški spol malicieux
biti poreden faire le méchant - porézati (-réžem)
A) perf. ➞ rezati tagliare; ekst. ferire (di taglio):
porezati veje (od debla) scapitozzare, scapezzare i rami
porezati glave upornikom decapitare i ribelli
pren. porezati komu peruti tarpare le ali a qualcuno
B) porézati se (-réžem se) perf., refl. tagliarsi, ferirsi:
porezati se pri britju tagliarsi nella rasatura - poríniti (-em) | porívati (-am) perf., imperf.
1. spingere, sospingere, spostare
2. spingere, dare una spinta, dare spinte
3. pog. pren. scaricare, scartare, addossare, rifilare:
nekvalitetne proizvode so porinili v zaloge hanno scaricato i prodotti difettosi tra le scorte
zoprno delo so porinili meni hanno addossato a me il lavoro più spiacevole
4. ficcare, piantare, immergere:
poriniti nož v prsi ficcare il coltello nel petto
5. pren. šport. segnare, andare a rete:
poriniti žogo v mrežo segnare, segnare un gol
6. vulg.
porívati (koga) scopare, fottere, chiavare (qcn.) - poroka samostalnik
1. (o zakonski zvezi) ▸ esküvő, házasságkötés, házasságnačrtovati poroko ▸ esküvőt tervezpraznovati poroko ▸ házasságkötést ünnepelobletnica poroke ▸ kontrastivno zanimivo házassági évfordulótradicionalna poroka ▸ hagyományos esküvőporoka iz ljubezni ▸ szerelmi házasságprivoliti v poroko ▸ házasságba beleegyezikporoka na gradu ▸ esküvő a várbanpriča na poroki ▸ kontrastivno zanimivo esküvői tanúvabilo na poroko ▸ kontrastivno zanimivo esküvői meghívópriprava na poroko ▸ előkészületek esküvőresvatje na poroki ▸ kontrastivno zanimivo nászvendégekgostje na poroki ▸ kontrastivno zanimivo nászvendégekfotografije s poroke ▸ kontrastivno zanimivo esküvői fényképekorganizacija poroke ▸ esküvőszervezésdatum poroke ▸ házasságkötés időpontjakraj poroke ▸ házasságkötés helyesanjska poroka ▸ álomesküvőrazkošna poroka ▸ fényűző esküvőobred poroke ▸ kontrastivno zanimivo esküvői szertartás, kontrastivno zanimivo házassági szertartásiti na poroko ▸ esküvőre megybiti na poroki ▸ esküvőn vanskrivna poroka ▸ titkos esküvőFotografije so pricurljale v javnost le dobra dva tedna pred njeno poroko. ▸ A fotók mindössze két héttel az esküvője előtt szivárogtak ki.
Dogovorili so se za datum poroke in jo prijavili v cerkvi in na matičnem uradu. ▸ Megbeszélték az esküvő időpontját, majd bejegyeztették a templomban és az anyakönyvi hivatalban.
Povezane iztočnice: istospolna poroka, srebrna poroka, civilna poroka, cerkvena poroka, diamantna poroka, platinasta poroka, dogovorjena poroka
2. (združitev) ▸ házasság, frigypolitična poroka ▸ politikai házasság, politikai frigyAnalitiki pričakujejo razburkano politično poroko. Stranki imata skoraj diametralno nasprotna stališča o problemu priseljencev. ▸ Elemzők viharos politikai frigyre számítanak. A két párt szinte szöges ellentétben áll egymással a bevándorlók problémájával kapcsolatban.bančna poroka ▸ bankházasságČe banki izpeljeta združitev, bo to največja bančna poroka doslej. ▸ Ha az egyesülés létrejön, ez lesz minden idők legnagyobb bankházassága. - poróka (célébration ženski spol du) mariage moški spol , (svatba) noce(s) ženski spol (množine) , (religija) bénédiction ženski spol nuptiale, épousailles ženski spol množine
poroka iz ljubezni mariage d'amour (ali d'inclination)
cerkvena poroka mariage religieux, bénédiction ženski spol nuptiale
civilna poroka mariage civil
preračunljiva poroka mariage de raison (ali de convenance)
srebrna, diamantna poroka noces d'argent, de diamant
zlata poroka cinquantenaire moški spol du mariage, noces d'or
slaviti poroko célébrer le mariage
družica, drug pri poroki demoiselle ženski spol, garçon moški spol d'honneur
matična knjiga porok registre moški spol des mariages
naznanilo poroke annonce ženski spol (ali billet moški spol, faire-part moški spol) de mariage - portretírati portraiturer
portretirati koga faire le portrait de quelqu'un
dati se portretirati faire faire son portrait - posámezen (-zna -o) adj. singolo; isolato, separato; individuale, singolare:
posamezni deli stavbe le singole parti dell'edificio
posamezni cveti, plodovi singoli fiori, frutti - pôsel travail moški spol , œuvre ženski spol , affaire ženski spol , occupation ženski spol , tâche ženski spol , besogne ženski spol , métier moški spol , entreprise ženski spol , marché moški spol , fait moški spol , soin moški spol , fonction ženski spol
argo boulot moški spol, business moški spol; (služabnik) serviteur moški spol, domestique moški spol
posli les affaires ženski spol množine; (služinčad) les domestiques moški spol množine, le personnel de service
posli gredo dobro les affaires vont bien
devizni posli commerce moški spol de devises, transaction ženski spol (ali opération ženski spol) de change
gospodinjski posli soins du ménage (ali domestiques)
odpravnik poslov chargé moški spol d'affaires
postranski posel métier moški spol d'appui
tekoči posli affaires courantes
terminski posel marché (ali opération ženski spol) à terme
vesten, korekten v poslih scrupuleux en affaires
izvrševanje, opravljanje tekočih poslov expédition des affaires courantes
brigati se za svoje posle (familiarno) s'occuper de ses oignons
vsakemu dodeliti posel assigner une tâche à chacun
imeti posla s kom avoir affaire à quelqu'un
imeti mnogo posla avoir fort à faire
izvršiti svoj posel remplir sa tâche
kaziti posel gâcher le métier
(na) hitro opraviti kak posel expédier une tâche
opravljati svoje običajne posle vaquer à ses occupations habituelles
dobro opravljati svoj posel bien faire son métier
potovati po poslih voyager pour affaires
prevzeti posle entrer en fonction(s)
spustiti se v neki posel s'engager dans une entreprise
vežbati koga v poslih rompre quelqu'un aux affaires
nimam nobenega posla s to stvarjo je ne suis pour rien dans cette affaire - pôsel (-sla) m
1. lavoro, affare; operazione:
voditi bančne, blagajniške, trgovske posle occuparsi delle operazioni bancarie, di cassa, commerciali
tajniški, uredniški posli il lavoro di segretaria, di redattore
odpravnik poslov (na veleposlaništvu) incaricato d'affari
2. (dejavnost, navadno gospodarska) affare, negozio, business angl.:
skleniti dober posel fare un buon affare
umakniti se iz poslov ritirarsi dagli affari
3. (delo, opravilo) lavoro, faccenda, mansione; ekst. affare:
ženski posel lavoro femminile
vsakdanji posli le faccende quotidiane
biti brez posla essere senza lavoro
imeti posla s strupi aver a che fare coi veleni
pren. posel je posel un lavoro come un altro
ne vmešavaj se v moje posle non impicciarti degli affari miei
4. ekst., nekdaj servo, domestico; servitù:
prostori za posle locali per la servitù - poskakováti (-újem) | poskočíti (-skóčim) imperf., perf.
1. saltellare; balzare; sobbalzare; sussultare; fare un balzo:
otrok je poskakoval od veselja il bambino saltellava dalla gioia
prsti poskakujejo po tipkah le dita saltano di tasto in tasto
ko je pritisnil na plin, je avto poskočil quando premette l'acceleratore l'auto fece un balzo
ekst. malo poskočiti fare quattro salti
2. ballonzolare, ballare:
črke mi poskakujejo pred očmi le lettere mi ballano davanti agli occhi
3. palpitare, balzare (cuore) - poskočíti sauter, bondir, sursauter , (cene, barometer, vročina) monter, augmenter, hausser
poskočiti s sedeža se lever d'un bond (de son siège), bondir
barometer je poskočil le baromètre est monté
cene so poskočile les prix ont augmenté (ali monté) - poskús (-a) m esperimento; prova, tentativo, saggio:
delati poskuse fare esperimenti
prepoved jedrskih poskusov bando degli esperimenti nucleari
fizikalni, kemični, laboratorijski poskus esperimento fisico, chimico, di laboratorio
poskus poravnave spora tentativo di comporre la lite
prvi poskus mladega pesnika le prime prove, i primi saggi, i primi tentativi del giovane poeta