Franja

croquer [krɔke] verbe intransitif hrustati; hreščati; škrtati; verbe transitif krokirati, skicirati; sport igrati kroket; (po)hrustati; populaire zapeljati (dekle)

les frites croquent ocvrti krompir hrusta
croquer des bonbons hrustati bonbone
croquer dans une pomme ugrizniti v jabolko
croquer de l'argent krepko trošiti denar
croquer un héritage zapraviti dediščino
(familier) croquer le marmot dolgo, nestrpno čakati
elle est à croquer ljubka je, da bi jo človek pojedel, slikal
en croquer (populaire) ovaditi, izdati
croquer un paysage skicirati pokrajino
croquer une note izpustiti noto (pri petju, igranju)
chocolat masculin à croquer jedilna čokolada

crotter [krɔte] verbe transitif u-, zamazati, oblatiti

se crotter oblatiti se, zamazati se
crotter le parquet zamazati parketna tla

croupion [krupjɔ̃] masculin trtica, mrda (pri ptičih); jurica, škofija (pri perutnini); humour človeška zadnjica

ne pas se décarcasser le croupion (familier) ne se pretegniti pri delu

croûton [krutɔ̃] masculin krajček (kruha), kos trdega kruha; ocvrt košček kruha; familier omejen, okostenel človek

croûtons pluriel drobtin(ic)e
épinards masculin pluriel aux croûtons špinača z ocvrtimi koščki kruha
manger le croûton (po)jesti krajček (kruha)

croyant, e [krwajɑ̃, t] adjectif verujoč, veren; masculin vernik

les croyants verniki (naziv, ki si ga dajejo muslimani)
le commandeur des croyants kalif

crucifié, e [krüsifje] adjectif križan; figuré boleč; (religion)

le Crucifié Križani (Kristus)

crūdus 3 (sor. s cruor)

1. krvav, krvaveč, svež, nezaceljen, nezarasel: crudum adhuc vulnus Plin. iun., vulnera cr. O.; pren.: est aliquis, qui vulnera cruda retractat O.

2. presen, svež, surov, nekuhan: exta cruda victimae L., vitellus, columbae iecur, ovum, album ex ovis, olerum crudi caules Cels., caro Mel., Suet., aliquid estur crudum coctumve Plin., cocus omnia cruda attulit Mart.; kot subst. neutr.: quid tu curas, utrum coctum an crudum edim Pl.; occ. nežgan (o opeki): coctus later sive crudus Vitr., crudo latere moenia struere Cu.

3. pren.
a) surov, neobdelan, neustrojen, grob: corium Varr., Vitr., pero V. ali caestus V. iz neustrojenega usnja, cortice crudo hasta V., solum, spartum Col., scamna Plin., crudis locorum Sil. po še neobhojenih krajih; pren.: lectio non cruda Q. že predelano.
b) negoden, nezrel, nedozorel: poma ex arboribus, cruda si sunt, vi(x) evelluntur, si matura et cocta, decidunt Ci., cr. cortex Val. Fl., palmes Lucan., pruna Col.; (od tod o bitjih): cruda viro puella Mart. še negodna za možitev, equa adhuc protervo cruda marito H. še negodna za … ; noluit … hodie agere Roscius aut crudior fuit Ci. prehripav; (o abstr. idr. stvareh): sed numeris decor est et iunctura addita crudis Pers., studia Petr., amor, rudimenta Stat., funera nepotis Stat. nedavna, servitium T.; occ. še čil, še čvrst, še krepek: cruda deo viridisque senectus V., senectus cruda ac viridis T., cr. senecta Sil., insania crudae senectutis Ap., cr. iuventus Sil. = še ne oborožena, crudos sine viribus annos … refovebat in armis Sil., crudā mente Sil.
c) α) neprebavljen: pavo Iuv., qui crudum ructat Cels. komur se riga po neprebavljeni jedi. β) ne prebavljajoč, s pokvarjenim želodcem, za slabo prebavo (za pokvarjenim želodcem) bolan: alvus Ca., de conviviis auferuntur crudique postridie se rursus ingurgitant Cl., cum ad illud prandium crudior venisset Ci. s precejšnjim „mačkom“, ne (aeger) crudus sumat medicamentum Cels., quia inimicum ludere (namreč z žogo) crudis H., podex velut crudae bovis H. ne prebavljajoče (driskave) krave, dominus crudus aut nauseans Sen. ph.
č) še nerazkrojen, kalen: urina tenuis et cruda Cels.; tudi = še ne dovolj zasičen (nasičen): muria Col.
d) medic. še negoden = še nezagnojen, še neognojen (o tvoru): crudum est, si … Cels.
e) α) po značaju surov, krut, okruten, srep, grozovit, brezčuten, trdosrčen, neusmiljen; le pesn.: Sen. tr., vir Pl., Diomedes, Getae O., dicentem defodit altā crudus humo O., cr. Hiberus, crudo ducente magistro Sil.; enalaga (o stvareh): ensis V., ferrum, bella O., frigus, saxum, vellus Val. Fl., parma, honos Stat. β) (duševno) surov, neotesan, neolikan, zarobljen: cr. rusticitas Hier., ex crudissimo pistrino Cassius ap. Suet.

cruel, le [krüɛl] adjectif krut, nečloveški, neizprosen; oster (mraz); strog, trd; boleč, mučen; grenek; neznosen; (žival) krvoločen

cruentus 3, adv. -ē (cruenter le pri Ap. ) (cruor)

1.
a) s krvjo omadeževan, s krvjo oškropljen, krvav, okrvavljen: Adon cruentus cecĭdit olim Varr. fr., P. Clodii cruentum cadaver Ci., cruentum pugionem extollens Ci., gladiis destrictis et cruentis Ci., cruentus sanguine civium Romanorum Ci., guttae imbrium quasi cruentae Ci., insigne Lucr., Tydides V., os (leonis) V., Cupido, semper ardentes acuens sagittas cote cruentā H., caro Cels., corpus Cu., gladius, vestis Q., iter, castra T., caedes Iust., torum sororis caede filii eius cruentus ascendit Iust.
b) krvav = ki zahteva mnogo krvi, ki povzroča prelivanje krvi, s prelivanjem krvi pridobljen: imperium Ci., cruenta promissa Antonii Ci., annus, victoria S., non aliud bellum cruentius caede clarissimorum virorum fuit Vell., ille dies cruentissimus Romano nomini Vell., pax cruenta T., epistula T. krvavo povelje = povelje, naj se preliva kri, adulatio Plin. iun. zavajajoče k prelivanju krvi, cr. et sanguinaria bella Iust., ut raro umquam cruentius proelium fuerit Iust.; kot subst. neutr. pl.: gaudens Bellona cruentis H. vesela prelivanja krvi; pren. krvav = rane povzročajoč: doluere cruento dente (sc. contumeliae) lacessiti H.

2. occ. krvavo rdeč, rdeč kakor kri: myrta V.

3. pren. krvoločen, krvi žejen, krvoželjen, okruten: hostis H., Sen. ph., Mars, ira H., Achilles bello cruentior O., cruentus advolat Aesonides, cruenti Dahae Val. Fl.; adv. krvavo, krvoločno, okrutno: tam cruente saevire Iust., tam cruente deseruisse virum Iust.; komp. cruentius: Sen. ph., Fl., Vop.; quam (lanienam) tum cruenter exercuit Ap.

crūsta -ae, f (indoev. kor. kreus, krus trd biti, skrepeneti, zmrzniti; prim. gr. κρύος zmrzal, led, κρυερός leden, κρύσταλλος led, κρυσταίνω storim, da kaj zmrzne, lat. crūdus, cruor)

1. ledena skorja, srež: concrescunt subitae currenti in flumine crustae V., crustis pruinarum diffractis Amm.

2. skorja, lub, lupina, luščina, (ribja) lusk(in)a, trda plast: Vitr., Front., mollis luti concrescere crustas Lucr., crusta panis, pultis Plin., crustā teguntur glandes, cute uvae Plin., locustae crustā fragili muniuntur Plin., contecta crustis tenuibus (genera piscium) Plin., omnis humor intra primam crustam (terrae) consumitur Sen. ph. znotraj v trdi vrhnji plasti, si crusta iam cum terra mea coaluit Dig., cr. soli Dig., ex fundo Dig. gruda; medic. krasta, krastovina: crusta qualis super ulcera innascitur Cels., sin ea ulcera plures crustas habent Cels., resolvere crustas ali donec resolvuntur crustae Cels.

3. occ.
a) mozaik ali mozaično delo na stenah in v tlakih, štukatura, tudi posamezna marmorna tabla (plošča): crusta parietum Plin., marmoreae Vitr., Icti., secare marmor in crustas, parietes crustā marmoris operire totos domus suae Plin., tenues crustae et ipsā, quā secantur, laminā graciliores Sen. ph., Numicidae crustae (iz numidijskega [belega ali škrlatnega] marmorja) Sen. ph.
b) ploskoreliefne plošče ali taki reliefi (na posodah), ploski relief, reliefno okrasje, ploskorezba, vložno delo: Paul. (Dig.), omnia (sc. vasa, argentum caelatum) deferuntur … ; quae (Cibyratae fratres) probarant, iis crustae aut emblemata detrahebantur Ci.; met.: capaces Heliadum crustae Iuv. čaše z reliefi iz jantarja; pren.: crusta est (ista felicitas) et quidem tenuis Sen. ph. je le obkladek, pa še ta tenak = je le zunanja, navidezna.

cuándo kdaj

¿cuándo de acá? od kdaj? kako je to le mogoče
¿desde cuándo? od kdaj?
¿hasta cuándo? do kdaj? kako dolgo (še)?
cuándo éste, cuándo otro enkrat ta, enkrat oni

cube [küb] adjectif kubičen; masculin, mathématiques kocka; kub; (mesna, jušna) kocka

cube d'un nombre kub števila
le cube de 2 est 8 kub števila 2 je 8
mètre masculin cube kubični meter
(argot) cube masculin učenec, ki tretjič obiskuje isti razred
jeu masculin de cubes (otroška) igra s kockami
élever au cube kubirati

cubi, adv. star. = ubi,

1. relat. kjer: L. Andr., Pl.

2. indef. kje = nekje, le v zloženkah nēcubi, numcubi (nuncubi), sīcubi (gl. ta gesla).

cubiculum, sinkop. cubīclum, -ī, n (cubāre) soba, opremljena z ležalnikom ali blazinjakom, na katerem je mogel človek spati, počivati, jesti, učiti se,

1. spalna soba, spalnica, počivalnica: in cubiculum discedere Ci., cum iste (rex) etiam cubaret, (nuntius) in cubiculum introductus est Ci., minister cubiculi sui L. ali cubiculi praepositus Suet. ali procurans cubiculum Aur. oskrbnik spalnice, komorni strežaj, c. praegnantium Plin. soba za otročnice, c. noctis et somni Plin. iun., c. dormitorium Plin. iun. ali c., in quo dormit aliquis Iust.

2. occ. celica, izba, soba: legatum in cubiculum admittere Ci., vaporarium subiectum est cubiculis Ci., se recipere in cubiculum L., cubiculo modicum lumen inerat T. izba je bila (le) malo svetla, cubicula diurna nocturnaque Plin. iun., e cubiclo lectuloque iactatam spectatus alte lineam trahit piscis Mart.

3. pren.
a) vzvišen cesarjev sedež v cirkusu, pogosto tako zastrt, da drugi gledalci niso mogli videti cesarja, loža: c. principis Plin. iun., eius (Neronis) Suet.
b) arhit. stikališče kamnov: Vitr.

cucinare v. tr. (pres. cucino)

1. kuhati:
cucinare il pranzo, la cena skuhati kosilo, večerjo

2. pren., pog. prirediti; popraviti; pripraviti:
gli cucinarono una bellla sorpresa pripravili so mu lepo presenečenje
cucinare qcn. per le feste koga pošteno zdelati, premlatiti

cucito

A) agg. zašit, šivan:
stare cucito a qcn. pren. prilepiti se komu za pete
avere le labbra cucite pren. držati jezik za zobmi, trmasto molčati
avere gli occhi cuciti pren. ne videti ničesar; zatiskati si oči
essere cucito a filo doppio con qcn. pren. biti s kom tesno povezan

B) m šivanje:
maestra di cucito šiviljska mojstrica

cui

A) pron.

1. kateri, katera; kateri, katere (v zvezi s predlogi):
il progetto a cui accennavi načrt, o katerem si govoril, ki si ga omenjal
la casa in cui sono nato hiša, v kateri sem rojen

2.
il, la, i, le cui katerega, čigar; katere, katerih:
i cui fratelli čigar, katere bratje

B) cong.
per cui zaradi česar, zato:
di queste cose non m'intendo per cui preferisco tacere na to se ne spoznam, zato raje molčim

cuicuimodī, st.lat. quoiquoimodī (iuxtapositio = cuiuscuiusmodi, torej iz gen. sg. pron. quisquis in gen. sg. subst. modus; gen. cuius [vulg. cu͡is] je izgubil pred gen. modi svoj končni s) kakršenkoli, le v zvezi z esse: Pl., cuicuimodi es, T. Rosci! Ci., cuicuimodi autem sit Asicii causa Ci.

cuiller, cuillère [kɥijɛr] féminin žlica; vsebina žlice; technique žlica, ometača

petite cuiller žlička
cuiller à soupe, à café, à moutarde, à dessert žlica za juho, za kavo, za gorčico, za poobedek
cuiller de bois lesena žlica
cuiller drague vedro pri bagru
ne pas y aller avec le dos de la cuiller krepko seči po
être à ramasser à la petite cuiller biti v bednem stanju
faire quelque chose en deux coups de cuiller à pot hitro kaj narediti
prenez une cuiller à café de cette potion vzemite kavino žličko te zdravilne pijače

cuir [kɥir] masculin usnje, (živalska, vieilli človeška) koža; usnjeni izdelki; familier (jezikovna) napaka, napačno vezanje; argot, sport žoga; nogomet

entre cuir et chair pod kožo; tajno, skrivaj, natihoma
cuir artificiel umetno usnje
cuir brut, vert nestrojeno usnje
cuir chevelu koža na glavi, lasišče
cuir de choix jedrovina (usnje)
cuir à empeigne vrhnje usnje pri čevlju, oglav, urbas
cuir fossile, de montagne azbest
cuir d'œuvre, (de) molleterie strojeno usnje
cuir de poule fino usnje za rokavice
cuir de rasoir (brivski) ostrilni jermen
cuir de Russie juhta
cuir à semelle usnje za podplate
cuir en suif sedlarsko usnje
cuir de vache, de veau, de chèvre kravje, telečje, kozje usnje
visage masculin de cuir bouilli brazdat in izsušen obraz
faire des cuirs (grammaire) delati napake pri vezanju
tanner le cuir à quelqu'un (figuré, populaire) komu kožo (u)strojiti, tepsti, dražiti ga