Franja

gru f invar.

1. zool. žerjav (Grus grus):
avere un collo da gru imeti tenek dolg vrat

2. strojn. žerjav

guet [gɛ] masculin preža; vieilli nočna straža

au guet na preži
avoir l'œil au guet prežati, oprezovati, opazovati, figuré imeti odprte oči
avoir l'oreille au guet prisluškovati, ušesa nastavljati
être au guet, faire le guet biti na preži, na straži; oprezovati

gueule [gœl] féminin gobec, žrelo; usta, (velika, široka) odprtina; vhod; luknja; populaire gobec; figuré, familier videz, zunanjost, oblika, postava

ta gueule! (populaire) jezik za zobe!
gueule d'un canon, d'un four žrelo, odprtina pri topu, pri peči
gueule cassée (populaire) oseba s poškodbo v obrazu (zlasti vojaki iz prve svetovne vojne)
gueule fraîche (populaire) požeruh
gueule de raie, d'empeigne (populaire) spaka, obraz, ki kliče po klofuti
fine gueule (familier) sladkosnedež, gurman
aller se faire casser la gueule iti v smrtno nevarnost
il n'a que la gueule (familier) samo gobec ga je
avoir la gueule de bois imeti suho grlo, imeti »mačka«
avoir une bonne (sale) gueule (familier) imeti simpatičen (antipatičen) obraz
se casser la gueule pasti (na obraz)
casser la gueule à quelqu'un udariti, tepsti koga (po obrazu)
donner sur la gueule à quelqu'un (populaire) komu usta (gobec) zamašiti, po obrazu ga lopniti
être fort en gueule, avoir la gueule ouverte (populaire) imeti velik gobec, dolg jezik
faire une gueule (familier) (na)šobiti se, (na)kremžiti se, obraze delati
se jeter dans la gueule du loup neprevidno se izpostaviti gotovi nevarnosti

guida

A) f

1. vodstvo, vodenje (tudi pren.):
studiare sotto la guida di eccellenti maestri študirati pod vodstvom odličnih učiteljev
prendere lezioni di guida avto učiti se vožnje
posto di guida avto voznikov sedež

2. avto volan:
guida a destra, a sinistra volan na desni, na levi

3. vodnik, vodič, priročnik:
guida alla pittura slikarski priročnik
guida alla Toscana vodnik po Toskani
guida di Roma vodnik po Rimu
guida Baedeker bedeker
guida telefonica telefonski imenik

4. vodnik, vodič (oseba):
fare da guida a qcn. biti komu za vodnika
avere una guida esperta imeti veščega vodnika
guida autorizzata pooblaščeni vodnik
guida alpina planinski vodnik

5. pren. voditelj, učitelj:
il popolo riconosceva in lui la sua guida ljudstvo je v njem videlo svojega učitelja

6. tehn. vodilo:
guida di un'imposta oknično vodilo

7. tekač, podolgovata preproga:
distendere una guida di velluto rosso razgrniti rdeč žametni tekač

8. pl. uzde

B) agg. vodilen:
partito guida vodilna stranka

guigne [ginj] féminin češnja srčica; familier smola (v igri ipd.)

avoir la guigne imeti smolo
se soucier de quelqu'un, quelque chose comme de la guigne prav nič se ne brigati za koga, za kaj

guignon [ginjɔ̃] masculin, populaire smola (v igri)

avoir du guignon imeti smolo
porter le guignon prinašati nesrečo

gum|a ženski spol (-e …)

1. material: der/das Gummi, -gummi (trda Hartgummi, penasta Schaumgummi, Schwammgummi, polna Vollgummi)
žvečilna guma der Kaugummi

2. medicina die Gummigeschwulst

3. avtomobilska: (pnevmatika) der Reifen, der Pneu, die Pneumatik; -reifen (za kolo Fahrradreifen, avtomobilska Autoreifen, radialna Radialreifen, rezervna Ersatzreifen, široka Ballonreifen, terenska Geländereifen, zimska Schneereifen, Winterreifen)
gume množina die Bereifung, Autobereifung
…gume/v gumi Reifen-
(pritisk der Reifendruck, profil das Reifenprofil, menjava der Reifenwechsel)
imeti prazno gumo einen Platten haben
lepilo za gumo der Gummikleber

gustar v slast iti, pokusiti; želeti, poželeti; ugajati, prijati, všeč biti

gustar de bromas rad imeti šale
gustar de cazar rad hoditi na lov
gustar de jugar rad igrati
me gusta comerlo rad to jem
no le gusta estudiar ne uči se rad
como gustes kakor hočeš
si V. gusta če vam prija
¿V. gusta? prosim? imate tek? hočete jesti z nami?
gusto de oírlo to rad slišim

gustātus -ūs, m (gūstāre) pravzaprav pokušanje, od tod meton.

1. okus (kot čut): CORN., PLIN., gustatus, qui est sensus ex omnibus maxime voluptarius CI.; pren.: verae laudis gustatum non habere CI. ne imeti čuta (uma) za ..., ne znati ceniti pravo slavo.

2. okus, ki ga ima kaka stvar: pomorum CI.

gusto m

1. okus

2. okus; užitek:
un cibo privo di gusto jed brez okusa
fare il gusto a qcs. navaditi se na kaj
mangiare di gusto jesti z užitkom
è di mio gusto po mojem okusu je

3. veselje, zadovoljstvo:
ridere di gusto veselo se smejati
ci siamo tolti il gusto di esprimere liberamente il nostro parere dovolili smo si svobodno izraziti svoje mnenje
ci ho gusto a sapere che non sono il solo a sopportarli rad vem, da jih še kdo drug težko prenaša
avrei un gusto matto se la vostra impresa fallisse strašno bi mi bilo všeč, če bi vam podvig spodletel!
prendere gusto a qcs. začeti v čem uživati

4. okus, nagnjenje:
sui gusti non si discute o okusih ne gre razpravljati
sono scherzi di pessimo gusto to so skrajno neokusne šale
PREGOVORI: tutti i gusti sono gusti preg. kolikor ljudi, toliko čudi

5. okus; čut, občutek:
formarsi, educare il gusto izoblikovati si, vzgajati okus
avere il gusto della musica imeti čut za glasbo
di buon gusto dobrega okusa
di cattivo gusto slabega okusa, cenen
scrivere, esprimersi con gusto izbrano pisati, izražati se z okusom

gusto moški spol okus, dober okus, zadovoljstvo, všečnost; usluga; muha(vost), domislek

gusto picante oster okus
gusto soso, gusto insípído pust ali priskuten okus
gusto por las flores ljubezen do cvetlic
gusto a la música smisel za glasbo
dar gusto ugajati, vseč biti, prijati
dar gusto (a) ustreči komu, komu zadovoljstvo pripraviti, ugoditi
dar a uno por el gusto komu na ljubo nekaj napraviti
no es de mi gusto ni mi všeč
estar a (su) gusto prijetno se počutiti
hablar al gusto povšeči govoriti
hacer su gusto po svoji mili volji napraviti
quitar a alg el gusto (de) komu kaj pristuditi ali zagreniti
tener buen gusto imeti dober okus
(tengo) mucho gusto en conocerle (¡tanto gusto!) veseli me, da vas spoznam
el gusto es mio mene veseli (da vas spoznam)
sobre gusto(s) no hay disputa okusi so različni
a gusto po mili volji, poljubno
con gusto rad
por gusto za šalo, za zabavo
a gusto del comprador po kupčevi želji

gustō -āre -āvī -ātum (prim. gr. γεύω [iz *γεύσω] dam (p)okusiti, γεύομαι (p)okušam, lat. gustus, gustātus, gustātiō, gustātor)

1. (p)okusiti, zakusiti, kaj malega užiti, použi(va)ti, zauži(va)ti: foris aliquantillum etiam quod gusto, id beat PL. le to malo, kar še zunaj hiše jem, g. aquam CI. EP., leporem et anserem et gallinam C., panem PETR., SUET., lotos gustata O., gustatus sanguis PLIN.; s praep.: ex quo (fonte) pecus nullum gustat VITR., gustare de potione SUET.; abs.: quorum nemo gustavit cubans CI. ni trohice (grižljaja) použil, in cubiculum se quasi gustaturus contulit SEN. PH., acre gustatu alypon PLIN. ostrega okusa, lavabatur, deinde gustabat PLIN. IUN. je použival nekoliko grižljajev (zalogajev); occ. zakusek (= prvo jed pri obedu) zaužiti: gustantibus adhuc nobis repositorium allatum est cum corbe PETR.

2. metaf. (p)okusiti, uži(va)ti, použi(va)ti, zauži(va)ti, poizkusiti (poskusiti), preizkusiti (preskusiti), spoznati, udeležiti se, deležen biti česa: civilem sanguinem CI., Metrodorum CI. nekaj časa poslušati, nullam partem sanae rei publ. CI. EP., primis, ut dicitur, labris gustare physiologiam CI. fiziologijo („životoslovje“) z robom ustnic ... pokusiti, haec (studia litterarum) sensu g. CI. uživati, g. amorem vitae LUCR., de sene lucellum H. lep dobiček imeti od starca.

Gute², das, Gutes dobro; nichts Gutes nič dobrega; im Guten zlepa; des Guten [zuviel] zu viel tun pretiravati; das Gute an X dobra stran Xa; sein Gutes haben imeti (to) dobro stran

gvôžđe s železo: liveno, kovano, valjano gvožđe baciti nešto u staro gvožđe; držati dva -a u vatri imeti dve železi v žerjavici; gvožđe se kuje dok je vruće

gymnasium -iī, n (gr. γυμνάσιον) gimnazij, v grških mestih javni prostor, kjer so mladeniči in možje v lahki obleki (včasih celo nagi) telovadili, tj. se urili v teku, borbi idr., telovadišče, telovadnica, borišče, borilnica, vadišče, vežbališče za mladino: PL., VARR., CI., CELS., LUCAN., Q., PLIN. IUN., SUET., virgineum g. (v Sparti) PR.; šalj.: aliquem habere gymnasium PL. imeti koga za vadišče svojega tepeža = koga dodobra pretepsti, gymnasium flagri PL. vežbališče biča = človek, ki ga pogosto bičajo. Ker so gimnazije navadno obdajali drevoredi, gaji, sprehajališča, počivališča, kopališča idr., so se tam radi zbirali tudi filozofi, sofisti in njihovi učenci (prim. Acadēmīa in Lycēum). CI., L., PLIN. IUN., HIER.; od tod meton.: transi gymnasia IUV. razglej se po filozofih, ozri se na filozofe tega (= grškega) naroda. Po zgledu atenskih gimnazij, (imenovanih Acadēmīa in Lycēum) je Ciceron na svojem vaškem posestvu pri Tuskulu zasadil dva istoimenska vrta in ju imenoval Akademijo in Licej: CI. Gymnasium = sploh (šola) vadnica (= osnovna šola), višje izobraževališče: gymn. litterarum SID. (ta pomen ima beseda še dandanes). Slednjič so bile gimnazije tudi pokopališče slavnih mož: SULPICIUS IN CI. EP., hic (Timoleon) ... publice a Syracusanis in gymnasio, quod Timoleonteum appellatur, ... sepultus est N. – Raztegnjena soobl. gyminasium: VARR., guminasium: CAT.

Haarwuchs, der, starken Haarwuchs haben imeti močne lase

habit¹ [hæbit] samostalnik
navada, nagnjenje; (telesna ali duševna) lastnost; obleka (zlasti redovna; tudi uradna, poklicna)
medicina zasvojenost, privajenost
zoologija način življenja
botanika način rasti

habit of body habitus, telesni ustroj
habits of life življenjske navade
eating habits bonton pri mizi
by (ali from) habit iz navade
force of habit moč navade
habit of mind občutje, razpoloženje, duševna lastnost
a lady's habit ženska jahalna obleka
to acquire a habit navaditi se
to act from force of habit iz navade kaj delati
to be in the habit of doing s.th. imeti navado kaj delati
to break s.o. (o.s.) of a habit odvaditi koga (se) česa
to fall (ali get) into a habit navaditi se, priti v navado
to get out of a habit odvaditi se, priti iz navade
to indulge o.s. in a habit vdajati se navadi
to make a habit of it pustiti, da ti pride v navado
it is the habit with me navajen sem

hablar govoriti, izgovarjati; povedati (na pamet); predavati; pogovarjati se, kramljati

hablar perfectamente francés govoriti perfektno francosko
no le hablo ne govorim z njim, jezen sem nanj
hablar a (con) alg govoriti s kom
hablar a una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
hablar a borbotones, hablar a chorros hitro govoriti, brbrati
hablar a gritos kričati, vpiti
hablar al aire, hablar por hablar tjavdan govoriti
hablar al caso strokovno govoriti
hablar con Dios moliti
eso habla conmigo to se mene tiče, to je moja stvar
no se hable más de ello dovolj o tem, konec debate!
hablar en romance jasno govoriti
hablar por los codos klepetati
hablar por enigmas govoriti v ugankah
es hablar por demás to je prazno govorjenje
hablar alto glasno govoriti
hablar bajo, hablar quedo tiho govoriti
el cuadro está hablando slika (portret) je izredno podobna
hablando entre los dos med nama rečeno
eso se llama hablar to je beseda! to mi je všeč
de eso no hay que hablar to se samo po sebi razume
hablarse govoriti med seboj
no nos hablamos v jezi smo si, ne govorimo

hacer* storiti, delati, narediti, ustvariti, napraviti, opraviti, izgotoviti, ravnati; znašati; spremeniti v; navaditi (a na); oskrbeti; igrati, predvajati

hacer agua(da) oskrbeti se z vodo (ladja)
hacer alguna burko ali objestno dejanje napraviti, eno zagosti
hacer el amor (a) dvoriti
hacer el ánimo skleniti; ustvariti razpoloženje
hacer bueno potrditi, (za)jamčiti
hacer burla, hacer chacota, hacer chanza, hacer chunga (surovo) burko počenjati
hacer calceta plesti
hacer caso upoštevati, visoko ceniti
hacer no caso ne se ozirati na, ne upoštevati, ne se meniti za
hacer la comida pripraviti jed, kuhati
hacer una concesión privoliti, dopustiti; priznati
hacer cuesta strm biti
hacer difícil otežkočiti
hacer economías varčevati, vasčno živeti
hacer fácil olajšati
hacer un favor (a) napraviti uslugo
hacer fe overoviti, dokazati
hacer gestos gestikulirati
¡me hace gracia! to je sijajno!
hacer honor izkazati čast
hacer el inventario napraviti inventuro
hacer juego igrati; skupaj spadati
hacer fusticia obsoditi; pravično obravnavati
hacerla zakriviti kaj
hacersela a alg komu jo zagosti
¡la hemos hecho buena! (ironično) v lepo stvar smo padli! dobro kašo smo si skuhali!
hacer a un lado s poti spraviti
hacer su negocio dobro odrezati
hacer (las) paces mir skleniti
hacer un papel igrati vlogo (v gledališču)
hacer parte sporočiti, naznaniti
hacer patente na dan prinesti
hacer penitencia pokoro delati
hacer el plato servirati jed
hacer posible omogočiti
hacer presente spomniti na, pojasniti, razložiti
hacer público razglasiti, objaviti
hacer el ridículo, hacer un papelón blamirati se
hacer suyo prisvojiti si; sprejeti
hacer tiempo ugodni (pravi) čas čakati za; razvedriti se
hacer las uñas nohte (o)striči
hacer las veces de alg koga nadomestovati
hacer vela (od)jadrati
no le hago tan necio nimam ga za takó neumnega
yo le hacía en Madrid mislil sem, da je v Madridu
9 y 4 hacen 13 (9 + 4 = 13)
no lo hizo a mal tega ni nalašč naredil
¡haga V. su gusto! napravite si udobno!
¡buen provecho le haga! na (Vaše) zdravje!
hacer callar k molku pripraviti, utišati
hacer saber obvestiti
hacer valer su derecho uveljaviti svojo pravico
hacer ver dati razumeti, pokazati
hacer mal slabo ravnati, ne imeti prav
dar que hacer (a) trud (delo) komu povzročiti
tener mucho que hacer imeti mnogo dela
estarse haciendo nastajati
donde (quiera que) fueres, haz como vieres druge dežele, druge navade
hacer con prilegati se (k), ujemati se z
hacer de aprendiz biti vajenec
hacer del cuerpo, hacer de vientre iti na stolico
hacer de intérprete biti za tolmača
hace calor toplo (vroče) je
hace frío mraz (hladno) je
hacer sol sonce sije
hace buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme je
hace 15 días pred 14 dnevi
se me hace que zdi se mi, da
por lo que hace al precio kar se tiče cene
eso no le hace to ne igra nobene vloge
hacerse postati, nastati, delati se, navaditi se; oskrbeti se (de z); iti, oditi
hacerse afuera ven (proč) iti
hacerse cristiano sprejeti krščanstvo
hacerse fuerte (voj) utrditi (ukopati) se; trdovratno vztrajati (en pri)
hacerse obedecer uveljaviti svojo voljo
hacerse olvidadizo delati se, kot da se ne spomnimo
hacerse presente nastopiti, predstaviti se
hacerse responsable prevzeti odgovornost (de za)
hacerse rico obogateti
hacerse servir pustiti si streči
hacerse el sordo gluhega se delati
hacerse el tonto nevednega se delati
hacerse viejo (po)starati se
se me hacía fácil zdelo se mi je lahko
ya se hace tarde pozno že postaja
ya se está haciendo de noche noči se že
hacerse con a/c polastiti se česa, prisvojiti si kaj
no poder hacerse con el coche ne imeti avta v oblasti
hacerse de rogar pustiti se zelo prositi; sramežljivega se delati
hacer a la mar, hacer a la vela odjadrati

hair [hɛə] samostalnik
las, lasje, dlaka

figurativno against the hair ne pogodu, kar ti ne gre v račun
by (ali within) a hair za las
to a hair točno, natančno
to comb s.o.'s hair for him ozmerjati koga
to do one's hair frizirati se
to get s.o. by the short hairs dobiti koga v oblast
to get in s.o.'s hair (raz)dražiti koga, razjeziti
ameriško to have s.o. in one's hair imeti koga na vratu
to keep one's hair on obrzdati se, ostati miren
to let down one's hair olajšati si srce, postati zaupljiv; prirodno se vesti
to lose one's hair izgubiti lase, postati plešast; pogovorno razburiti se
to make s.o.'s hair curl (ali stand on end) prestrašiti koga, da se mu lasje ježijo; prestrašiti koga, da mu gredo lasje pokonci
to put (ali turn) up one's hair po žensko se počesati (dekle, ko odraste)
to split hairs dlako cepiti
to take hair of the dog that bit you klin s klinom izbijati (pijača)
figurativno to tear one's hair lase si puliti
not to touch a hair of s.o.'s head tudi lasu komu ne skriviti
not to turn a hair niti z očesom ne treniti, obvladati se
without turning a hair ne da bi trenil