Franja

Eratosthenēs -is, m (Ἐρατοσϑένης) Eratosten, grški matematik, zemljepisec in pesnik, roj. l. 275 v Cireni, za Ptolomeja Evergeta predstojnik knjižnice v Aleksandriji do smrti l. 194: Varr., Ci. ep., C., Plin., Q., Suet.

Erbrechen, das, Medizin bljuvanje; bis zum Erbrechen figurativ etwas satt haben (biti česa) do grla (sit)

ērgo

A) cong. torej

B) m invar. redko, šalj. sklep, zaključek:
giungere, venire all'ergo priti do zaključka

erīlis (herīlis) -e ([h]erus, [h]era) gospodov, gospodarjev, gospejin, gospodinjin: penum Afr. fr., metus Pl. do gospodinje, filius, filia Kom., domači, domača, dolor Varr. fr., mensa V. gospodarjeva, nutus H. gospodov, peccatum H. gospejin, pensum H. vsakdanje delo (preja volne), ki ga je morala sužnja opraviti za gospodinjo, nomen, sanguis (sc. heri) O.

erlogen: erlogen und erstunken do kraja izmišljeno in zlagano

Erscheinung, die, (-, -en) pojav (tudi Physik), (Anzeichen) znak, znamenje; (Gestalt) pojava, (Vision) prikazen; (Vorkommen) nastopanje; Philosophie pojav, kaznost, prikazen; in Erscheinung treten pojaviti/pojavljati se, biti opazen; zur Erscheinung kommen priti/prihajati do izraza

erstrecken raztegniti, die Frist: podaljšati; erstrecken auf razširiti na; sich erstrecken segati (von ... bis od ... do) , razprostirati se; Mathematik , Physik raztezati se, biti razširjen; zeitlich: trajati; sich erstrecken auf zajemati (kaj), zaobsegati

esasperazione f

1. ogorčenost, razsrjenost:
portare qcn. all'esasperazione koga spraviti v ogorčenost
essere al colmo dell'esasperazione biti na višku ogorčenosti

2. poslabšanje, poostritev, povečanje:
il progresso del male portò all'esasperazione della sofferenza napredovanje bolezni je privedlo do povečanja bolečin

escalón moški spol stopnica; službena stopnja; vojska vrstni red

en escalones stopničast
por escalones (Am) v presledkih, od časa do časa

escroquer [ɛskrɔke] verbe transitif oslepariti, ogoljufati; preslepariti; opehariti; ukrasti

escroquer de l'argent, une signature à quelqu'un sleparsko iz koga izvabiti denar, podpis
escroquer un dîner à quelqu'un sleparsko priti zastonj do večerje pri kom

escudo moški spol ščit; grb; zaščita, pomoč

escudo do armas grb
escudo de oro zlatnik

espérer [ɛspere] verbe transitif upati, nadejati se, pričakovati, računati na
verbe intransitif:

espérer que (za)upati, zanesti se, da
espérer jusqu au bout do zadnjega, do kraja upati
espérer en l'avenir, en des temps meilleurs upati v bodočnost, na boljše čase
il faut espérer que ... upajmo, da ...
j'espère être arrivé au bout de mes peines upam, da sem prišel do konca svojih težav

ēssere^*1

A) v. intr. (pres. sono)

1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni

2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa

3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?

4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?

5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra

6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič

7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo

B) (v raznih predložnih zvezah)

1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati

2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal

3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto

4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj

5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi

essieu [ɛsjö] masculin os (kolesa, voza)

essieu arrière, avant zadnja, sprednja os
boîte féminin d'essieu ležišče osi
camion masculin à trois essieux tovornjak na tri osi
écartement masculin d'essieux razdalja med osmi
rupture féminin d'essieu zlom osi
être enlisé jusqu'aux essieux do osi obtičati v pesku

estime [ɛstim] féminin čislanje, spoštovanje; ocenitev vrednosti

estime de soi-même spoštovanje samega sebe, ponos
succès masculin d'estime uspeh pri kritiki, ne pa pri občinstvu
avoir de l'estime pour quelqu'un imeti spoštovanje do koga
être en estime biti zelo čislan
évaluer quelque chose à l'estime o-, preceniti kaj
inspirer de l'estime navdati s spoštovanjem

estrēmo

A) agg.

1. zadnji, poslednji:
l'ora estrema zadnja ura
esalare l'estremo sospiro umreti, izdihniti
Estrema unzione relig. sveto olje
estrema destra, sinistra polit. skrajna desnica, levica

2. skrajen, krut:
estremo pericolo huda nevarnost
estrema necessità skrajna sila
PREGOVORI: a mali estremi, estremi rimedi preg. skrajno hude bolezni zahtevajo skrajno huda zdravila

B) m

1. konec, vrhunec, višek, skrajnost:
l'estremo della gioia vrhunec radosti
essere all'estremo delle proprie forze biti na koncu svojih moči
essere agli estremi umirati
lottare fino all'estremo boriti se do zadnjega
PREGOVORI: ali estremi si toccano preg. skrajnosti se rade zbližujejo

2. pl. osnovni podatki

etikéta (za pakete, prtljago itd.) label; tag; (za označbo cene) ticket; tally; (ceremonial) etiquette; ceremony; ceremonial; convention

jahati na etikéti (figurativno) to be very formal, to be a stickler for etiquette
ne gledamo na etikéto ni, nam do etikéte (figurativno) we don't stand on ceremony
steklenica ima etikéto »strup« the bottle is labelled »poison«
pogrešiti se, napraviti prestopek proti etikéti to commit a solecism (ali a breach of etiquette)

etsī, conj. (prim. et) „tudi če“, četudi, čeprav, čeravno, dasi, dasitudi, uvaja koncesivne stavke (v odnosu z determinativi tamen, at, attamen, verum tamen, certe, at certe, saltem idr. v glavnem stavku): tamen fiet, etsi tu fidem servaveris Pl., etsi scio ego, ego tamen … Ter., etsi damnatus est, tamen inter innocentissimos homines mihi videtur esse numerandus Ci., etsi pari proelio discesserant, tamen non sunt ausi manere N., id etsi vere dictum … animadvertebat, tamen postulata facere noluit N., namque etsi nullum memorabile nomen feminea in poena est, … exstinxisse nefas tamen … laudabor V. Stavke z etsi lahko včasih vzamemo za glavne stavke; takrat etsi slovenimo s „sicer“: etsi quid scriberem non habebam, tamen Caninio non potui nihil dare Ci. ep. sicer nisem imel kaj pisati, vendar … Brez poreka pristavlja omejujoče ali popravljajoče opombe: do poenas temeritatis meae. Etsi quae fuit illa temeritas? Ci. ep., etsi quis potest esse tantus? Ci. Nav. se etsi veže z ind., le če je misel želelno ali potencialno izražena, s cj.: etsi taceas, palam id quidemst Pl., ubi etsi adiectum aliquid numero sit, magna certe caedes fuit L., sunt, qui quod sentiunt, etsi optimum sit, non audent dicere Ci. in najsi je tudi … Brez glag.: atque ei, etsi nequaquam parem illius ingenio, at pro nostro tamen studio meritam … gratiam referamus Ci., etsi non iniquum, certe triste senatus consultum L., tamquam … etsi non proelium, at certe bellum absumpsisset T.

eulogy [jú:lədži] samostalnik (on)
pohvalni govor, poveličanje, slavospev

to pronounce a eulogy on s.o., to pronounce s.o.'s eulogy do nebes koga povzdigovati

ēvādō -ere -vāsī -vāsūrus

I. intr.

1. iti iz česa, priti (prihajati) iz česa: supra castra cum turmalibus suis evasit L. je odjezdil, Eurytus evadit Sil. gre naprej. Od kod? s samim abl. (redko): evadere oppido S., silvā opacā, undis V., puteo Ph., patriis tectis Val. Fl.; večinoma z ex: ex aqua Pl., ex alvo Varr. (o čebelah), ex balneis Ci., cum ex … corpore evasisset animus Ci. ko se je duša od … telesa ločila, ko je … telo zapustila. Kod?: per quas (angustias) spiritus evadit Cels. Kam? z in in acc.: ex illis sedibus in haec loca Ci., in terram L., Cu. na suho stopiti, in mare evadit (flumen) Cu. se izteka; tudi splezati, (po)vzpeti se: adverso colle evadunt S. planejo naravnost na hrib, in iugum, in muros evadere L., per praeruptum … saxum in Capitolium evadit L., evadere ad summi fastigia culminis, ad auras superas V., super capita hostium Cu., in cacumen Cu., in cacumina Q., ad culmina Sil., ad adversum villae parietem Suet., ad summitates collium Amm.; abs.: equi inter virgulta evasere S.

2. „srečno priti iz česa“, uiti, uteči, ubežati, bežeč se rešiti: abiit, excessit, evasit, erupit Ci., evasti (gl. opombo): credo, … cavebis H., evadere pet tela L., retro Cu. nazaj bežeč uiti, evadere hoc furto (s tem ugrabljenim blagom) Val. Fl., evadere rate Q., nando Suet., per aciem Polyphemi Iuv., quasi evaserat Fl., data evadendi copia Amm. Od kod? z abl.: periculo L., tanti periculi, quo evaserat Cu.; pogosteje in bolje s praep. z abl.: evadere ex insidiis Ci., e periculo Ci., ab iudicibus Ci., ex fuga (= bežeč) C., e manibus hostium L.; (redko) z dat.: evadere pugnae V.; pesn.: evasit ante oculos et ora parentum V. pribežal je pred obličje staršev.

3. pren.
a) kam priti, kam dospeti: ad coniecturam Pl., ne in infinitum quaestio evadat Q., da ne zaide v …
b) iziti (se), izteči (iztekati) (se), obnesti se, konč(ev)ati se s čim: nescio, quo (kam = kako) haec evasura sint Ci., cum, quorsum (kako) evaderent, timeret N., pestilentia in morbos evadit L., hucine … beneficia tua evasere, ut … ? S. do tega so prišle tvoje dobrote … ? occ. (o osebah) α) kam hoteti = meriti na kaj, namerjati kaj: timeo, quorsum evades Ter. plašno pričakujem, kam meriš s svojo pripovedjo. β) z dvojnim nom. biti kaj, postati kaj, razviti se v kaj: evaserat perfectus Epicureus Ci., quos iudicabat non posse oratores evadere Ci., iuvenis (Servius) evasit verae indolis regiae L., ut plebicola … omnisque aurae popularis captator evaderet pro truci saevoque insectatore plebis L., ex infami ganeone maximus philosophus evasit Val. Max., ex defensore senatoriae causae repente patronus plebis evasit Iust.; tudi o stvareh: si quando aliquod somnium verum evaserit Ci. če so se … izšle (uresničile), vereor, ne haec quoque laetitia … vana evadat L. —

II. trans.

1. pot (notranji obj.) docela prehoditi, preiti: omnemque videbar evasisse viam V., lapis evasit totum spatium V. je premeril; occ.
a) kaj preiti = iti čez kaj, priti čez kaj, skozi kaj, mimo česa, prekoračiti kaj, prestopiti kaj: vadum O., ripam V., media castra L., limen, vestibulum Col., amnem T.; pren.: vitam Ap. umreti.
b) na kaj plezati, splezati, zlesti, povzpeti se: gradūs altos V., celsos gradus Sil., ardua L. na vrh splezati; pren.: supina evadere Q.

2. (podobno kot effugere) uiti, uteči, ubežati, (iz)ogniti se (čemu): Val. Fl., Sil., Suet. idr., angustias L., hostes atque locos V., pestem belli V., nostras manus V., da flammam evadere classi V. daj, da ladjevje uteče plamenu, evadere loca mortis O., Libitinam Iuv., Caesares Plin. iun.; pren.: evadere aegritudinem Luc. fr., casus omnes V., gravem casum T., omnia vitae incommoda Sen. ph., necem Ph., mortem Ap., sermones malignorum Plin. iun., patrum sententias T.

Opomba: Sinkop. pf. act. ēvāstī (ēvāsistī): H., Sil.