Franja

sat-agō -ere = sat(is) agō

I. zadovoljiti (zadovoljevati), zadostiti (zadoščati, zadostovati, zadoščevati): nunc satagit (v izdajah pisano tudi narazen sat agit) PL. zdaj plačuje takoj. –

II.

1. (za)dosti (mnogo, veliko) opravka ali posla imeti, silno dosti imeti opraviti, veliko se ukvarjati s čim, biti (zelo) dejaven (marljiv, neutruden); abs.: Afer ... multum in agendo discursantem non agere dixit, sed satagere Q.; z gen. (s čim): etsi is quoque suarum rerum satagit TER.; s circa z acc.: Martha autem satagebat circa frequens ministerium VULG. si je dajala veliko opraviti s postrežbo; z notranjim obj.: haec satagens PETR. to marljivo opravljajoč; occ. marljivo si prizadevati, zelo se (po)truditi, zelo se (po)mujati, zelo (po)hiteti, paščiti se
a) s finalnimi stavki: quapropter, fratres, magis satagite, ut ... VULG., semper satagere, ut ne in amore animum occupes PAC. FR.
b) z inf.: satagite immaculati et inviolati ei inveniri in pace VULG.

2. biti v skrbeh (težavah, strahu, stiski), imeti težave, tožiti, tarnati, skomljáti: Caesar alteram alam mittit, qui satagentibus celeriter succurrerent AUCT. B. AFR. stiskanim, curris, stupes, satagis PETR., Iuppiter satagit fractus metu ARN., dole et satage quasi parturiens VULG. imej porodne popadke.

satiō¹ -āre -āvī -ātum (satis)

1. sititi, nasititi (nasíčati, nasičeváti): COL., IUST. idr., cibus, quem occuparunt, satiat CU., canes satiati sanguine erili O., satiati agni LUCR., satiare se PLIN., vulturem in cibo dari iubent ... satiatum humano cadavere PLIN.

2. metaf.
a) nasititi (nasíčati, nasičeváti), napojiti (napajati), zadosti (zadostno, dovolj) napolniti (napolnjevati), preskrbeti (preskrbovati) s čim, oskrbeti (oskrbovati) koga, kaj s čim, založiti (zalagati), zadovoljiti (zadovoljevati), (u)tešiti, potešiti, (u)tolažiti, (po)tolažiti, pomiriti (pomirjati), poteščáti, zadostiti (zadostovati, zadoščati): Romanus somno satiatus L. potem ko se je naspal, naspavši se, (sc. color) Tyrius pelagio primum satiatur PLIN., paries paleā satiatus PETR. zgoščena, solum stercore satiatum COL. dobro (po)gnojena, stercore satiari PLIN., terra satiata aethere pluvio (naspr. terra arida) SEN. TR. napojena, prepojena, prout ... nives imbresve satiaverint PLIN., nec satiatur aquis (sc. fretum) O., largis satiantur odoribus (= ture) ignes O., satiari lumine Phoebi MART., robora Dalmatico lucent satiata metallo STAT., oleo satiare P. VEG. namazati, ex aceto et oleo loca satiare P. VEG. bolne dele dobro natreti (natirati), diram famem O. ali sitim MART. utolažiti, potešiti, neque expletur nec satiatur cupiditatis sitis CI., satiare aviditatem legendi CI., mentem oculosque alicuius sanguine CI., animum CI., eorum animos supplicio CI., desiderium naturae CI. zadostiti, explere bonis rebus satiareque numquam (sc. animi naturam) LUCR., libido mentis satiata CAT., satiare oculos amore PR., lumina satiavit longo visu STAT., nequaquam se esse satiatum CI. zadovoljen (pt., ne adj.), satiare cor ferum O., ira nondum satiata caedibus LUCAN., satiare iracundiam PETR., avidos dolores amplexu SEN. TR., satiasse cineres meorum V. da sem utešil (pomiril), patrum cognitionibus satiatus T., satiatus prosperis adversisque T. dovolj izkusivši = dovolj poznavajoč srečo in nesrečo.
b) occ. prenasititi (prenasičevati), (v)zbuditi ((v)zbujati) pristudo (gnus, odpor, naveličanje), pristuditi se, priskutiti se, v pass. tudi naveličati se, nasititi se, preobjesti se, biti sit česa: primum numerus agnoscitur, deinde satiat CI., figurae ut novitate excitant, ita copiā satiant Q., ut neque ii satientur, qui audient, fastidio similitudinis, nec ... CI., heu nimis longo satiate ludo H., agricola assiduo satiatus aratro TIB., Domitianus secreto suo satiatus T., vitā satiatus LACT.; pesn. z gen.: cum satiata ferinae dextera caedis erat O., satiatus et aevi et decoris SIL.

satis, okrajšano sat (gl. sat), adv. (okameneli nom. sg. subst. *sati-s, nasičenje, sitost; prim. gr. ἄω [iz *σάω] s homerskim inf. aor. ἆσαι in fut. ἄσειν (na)sitim, ἅδην (za)dosti, ἄατος nenasiten, lat. satur, satiās, satiēs, satietās, satiāre, got. saþs = stvnem. sat = nem. satt = sl. sit, got. sōþ sitost, gasoþjan nasititi, lit. sótis sitost, sotùs sit, zlahka nasitljiv, sótinti nasititi, sl. sitost)

I. adj. indecl.

1. zadosten, dovolj(š)en, (za)dosti, dovolj; kot predik. pri pomožniku: PL., TER., TIT. AP. NON., H., SEN. TR. idr., id (hoc O.) mihi satis est CI. mi zadostuje, id sibi sat esse ad ... C., cui, si coniuret populus, vix totus s. sit LUC. FR. bi bil kos, s. est tibi praesidium in legibus CI., is numerus s. erat L., si ad arcendum Poenum consul alter s. esset L., in poenas non s. unus eris O.; satis (sat) est z inf. ali ACI kot subj.: L., LUCR. idr., s. erat respondere CI., nec vidisse semel s. est V., non s. est dixisse H., non est s. aestimare PLIN. ni mogoče dovolj ...; s kondicionalnim stavkom: PL. idr., mi s. est, si ... vitam famaque tueri incolumem possum H.; tako tudi: satis est, dum ... TER. Kot odvisni predik. pri glag. habere, credere, putare imeti (šteti) za zadostno, komu zadostovati kaj, dovolj biti komu kaj, zadovoljiti (zadovoljevati) se s čim: quando id, quod s. erat, satis habere noluit PL., neque vero id s. habuit N.; z inf.: CA., TER., LUCR., VELL. idr., nostri s. habebant discedere C., vos s. habebatis animam retinere S., si non s. habet avaritiam suam explere CI., s. habeant se defendere N., non ille s. cognosse habet O., illud notasse s. habeo Q., non s. credunt excepisse, quae relicta erant Q., dum s. putant vitio carere Q.; s kondicionalnim stavkom: si, quae similia veri sint, pro veris accipiantur, s. habeam L., s. habebant, si salvi esse possent N., s. habebam, si tenues res meae nec mihi pudori nec cuiquam oneri forent T.; s quod: IUST. idr., senatus censuit s. habendum, quod praetor iusiurandum polliceretur L. Pogosto subst. z gen.: PL., TER., Q., DIG. idr., si s. aetatis atque roboris haberet CI., s. firmitatis CI., praesidii CI., N. amicorum S., honorum, virium L., habebat enim s. eloquentiae N. precej, iam s. terris nivis atque dirae grandinis misit pater H.

2. poseb. v komp. satius bolj(š)e, koristnej(š)e, uspešnej(š)e, primernej(š)e, ustreznej(š)e; satius esse ali satius censere, credere, existimare, putare, videri z inf. in ACI: satiust (= satis est) mihi quovis exitio interire PL., plus scire satiust quam loqui servom hominem PL., mori satius esse CI., mori me satius est TER., inter feras satius est aetatem degere quam in hac tantā immanitate versari CI., id, quod neque obest neque adiuvat, satius est praeterire CORN., obrui Aetnae ignibus aut mergi freto satius illi insulae esse quam ... L., bono vinci satius est quam malo more iniuriam vincere S., satius esse in Asia quam in Europa dimicari N., nonne fuit satius tristis Amaryllidis iras atque superba pati fastidia? V., ut satius multo iam sit parēre quietum quam regere imperio res velle LUCR., satius existimans concedere quam armis contendere N., satius putaverunt in urbe eum comprehendi N., quis satius censeat absinthite vino utendum potius quam absinthio ipso? PLIN., satius tenues ducere credis acos MART., terga hostium impugnare satius visum est L.; satius est z ut: NOV. FR. idr., satius est, ut se ab uxoris congressione contineat LACT.; satius = potius „raje“ je le napačna razvozlava besedila pri VARR. (Rerum rusticarum libri 1, 2, 26) in pri PR. (3, 32(38), 31). –

II. adv.

1. (za)dosti, zadostno, dovolj (naspr. parum, minus)
a) pri glag.: PL., TER., CORN. idr., s. consequi, s. ostendere CI., te s. laudare non possum CI., s. providere S., omnibus s. compositis L.; abs.: de hoc s. CI. ali sed s. de hoc N. (sc. dictum est).
b) pri adj.: PL., TER., DIG., AUR. idr., s. honestus CI., quod supplicium s. acre reperietur in eum? CI., sed iam s. multa de causa (sc. dixi) CI., vix s. exercitatus in dicendo N., s. providens S., s. sanus, s. certus, s. gnarus CU., responsa non dabantur s. fida V., s. beatus, s. spectatus, s. inter vilia fortis H.
c) pri adv.: s. diu PL., s. bene, s. honeste CI., neque s. me commode dicere neque s. graviter conqueri posse intellego CI., s. saepe S., s. adhuc TER., L. zadosti dolgo, sic s. TER. že velja, še precej. – V pogovornem jeziku pogosto sátine ali satin (satin') = satisne: satine est id ad illam vitam? CI., satine recte? TER. ali satine salve? ali satin salvae? PL., TER., S. FR., L., FR., AUS.

2. satis agere imeti dosti opraviti (opravka) s čim, imeti težave s čim: te in somnis egi satis PL., instruebatur acies a consulibus de vi ac multitudine hostium satis agentibus GELL., satisque agerent Romani GELL.; z gen. (s čim): satis agentes rerum suarum AP.; brezos.: pugnatur acriter, agitur tamen satis CI. EP.

3. satis kot jur. t. t. = zadostna (primerna) varščina (kavcija, jamčevina, založnina), zadostno poroštvo v zvezah
a) satis cavere ICTI. ali satis dare (pisano tudi kot sklop satisdare) da(ja)ti zadostno varščino (jamčevino, založnino, poroštvo), biti porok, porokováti: CA., ICTI. idr., de satis dando te rogo, quoad eris Romae, ut tu satis des CI.; z gen. (za kaj, zaradi česa, glede česa): satis dare (satisdare) damni infecti CI. spričo škode, ki se je je bati, če bi nastala kaka škoda, fideicommissi ICTI., iudicatae pecuniae VAL. MAX.; od tod abl. satis datō (satisdatō), npr. debere CI. EP. ali promittere ICTI. z dano varščino, z danim poroštvom.
b) satis offerre zadostno varščino (kavcijo, jamčevino, založnino) ponuditi (ponujati): ICTI.
c) satis accipere (pisano tudi kot sklop satisaccipere) zadostno varščino (kavcijo, jamčevino, založnino) preje(ma)ti: PL., ICTI. idr., satis accipio, quae accipiunda sunt, satis accipiantur CA., iudicatum solvi satis accipiat; quibus a me verbis satis acceperit, isdem ipse, quod peto, satis det CI.; pren.: satis (po nekaterih izdajah sat) acceptum habere PL. = biti (za)trdno prepričan, trdno ((za)gotovo) vedeti, tako tudi: satis (po nekaterih izdajah sat) acceptum est alicui PL.
d) satis exigere ali satis petere zadostno varščino (kavcijo, jamčevino, založnino) zahtevati: ICTI.; z gen. (za kaj, zaradi česa): ne satis fideicommissi peteretur DIG.
e) satis facio -ere, gl. satis-faciō. –

III. pogosto se uporablja v zloženkah, gl. satis-acceptiō, satis-accipiō, satisdatiō, satisdato, satisdator, satis-dō, satis-faciō, satisfactiō, satisfactīonālis.

satis-dō -dare -dedī -datum (ixpt.) = satis dō (gl. satis II., 3., a) da(ja)ti zadostno varščino (jamčevino, založnino, poroštvo), biti porok, porokováti: CI., ICTI.; z gen. (za, zaradi, spričo): damni infecti CI., iudicatae pecuniae VAL. MAX.; od tod abl. satisdatō z dano varščino, z danim poroštvom: debere CI. EP., cavere, promittere ICTI.

satisfy [sǽtisfai]

1. prehodni glagol
zadovoljiti (koga), ugoditi (komu); nasititi (koga), potešiti (glad); dati zadovoljstvo; odstraniti (sum, dvom, strah); prepričati (of o)
zagotoviti (that da)
izpolniti (pričakovanja, prošnjo); popraviti (krivico)
pravno odškodovati (koga), izplačati (koga), poravnati (dolg); zadostiti (obveznostim)

2. neprehodni glagol
zadovoljiti, biti zadovoljiv, ne biti pomanjkljiv
cerkev delati pokoro

to satisfy doubts razpršiti dvome
to satisfy one's curiosity utešiti, nasititi svojo radovednost
to satisfy the examiners napraviti izpit z zadostnim uspehom
I am satisfied that he is wrong prepričan sem, da on nima prav
to rest satisfied zadovoljiti se

sättigen nasititi (sich se; an, mit, von z); Leidenschaften usw.: potešiti; Speisen: biti nasiten

satúžiti se sàtūžī se stožiti se, biti žal: sa zlim se nemoj sadružiti, jer će ti se satužiti

sauce [sɔ:s]

1. samostalnik
omaka, sok
figurativno začimba, draž; mastna in slastna jed, ki jo jemo s kruhom
tehnično voda za močenje (godenje, luženje), lužilo
ameriško vkuhano sadje, kompot
sleng predrznost, nesramnost

what's sauce for the goose is sauce for the gander kar je enemu milo, je drugemu drago
apple sauce čežana
poor man's sauce figurativno glad, lakota
tomato sauce paradižnikova omaka
hunger is the best sauce glad je najboljši kuhar
none of your sauce! ne bodi(te) nesramen!
to serve s.o. with the same sauce vrniti komu milo za drago

2. prehodni glagol
pripraviti (kaj) z omako; začiniti (večinoma figurativno)
omiliti, napraviti prijetno
domačno nesramno govoriti (s kom), biti nesramen (do koga)

sàučestvovati -ujēm, saùčestvovati -ujēm
1. soudeleževati se, biti soudeležen: i on je saučestvovao u tučnjavi
2. čutiti s kom, izražati sočutje: oni su saučestvovali s nama u nevolji

save¹ [séiv]

1. prehodni glagol
rešiti (from pred)
zaščititi; shraniti, čuvati, spraviti (žito itd.); (ob)varovati (pred), ohraniti, prihraniti, (pri)varčevati, dobro gospodariti (z), varčno porabljati ali trošiti; prizanesti, prizanašati
šport obvarovati poraza, preprečiti zadetek (gol)
teologija zveličati, odrešiti; dospeti, še ujeti, ne zamuditi (vlaka itd.); zadovoljiti

2. neprehodni glagol
varčevati, biti varčen; ohraniti se

to save appearances ohraniti videz normalnosti, uglednosti
to save one's bacon figurativno rešiti si glavo
to be saved teologija biti odrešen, zveličan
save your breath! prihrani si svoje besede! molči!
he was saved from drowning rešili so ga, da se ni utopil (utonil)
to save one's eyes varovati svoje oči
to save one's face ohraniti, čuvati svoj obraz, svoj prestiž (ugled, dostojanstvo)
to save s.o.'s life rešiti komu življenje
to save money (pri)varčevati denar
a penny saved is a penny gained privarčevan peni je pridobljen peni
save the mark! sleng oprostite besedi (izrazu)!
you may save your pains lahko si prihranite svoj trud
to save the post pravočasno oddati pošto
save (ali saving) your presence oprostite besedi (opravičilo za nespodobno besedo)
to save the train (še) ujeti (priti na) vlak
a stitch in time saves nine figurativno bolje je preprečiti kot lečiti

savoir*² [savwar] verbe transitif vedeti, znati, umeti; zvedeti; poznati; biti podkovan (quelque chose v čem); imeti znanje (quelque chose o čem); moči, biti sposoben (faire quelque chose nekaj napraviti)

se savoir biti, postati znan
savoir par cœur znati na pamet
(à) savoir namreč
il en sait, des choses on veliko ve, je izobražen, učen
savoir le chemin poznati pot
faire savoir sporočiti, obvestiti
savoir sur le bout du doigt imeti znanje v mezincu
je ne sache personne qui ... nikogar ne bi poznal, ki ...
je sais mes obligations envers vous zavedam se svojih obveznosti do vas
je ne saurais vous le dire tega vam (žal) ne bi znal povedati
ils se savent invulnérables zavedajo se, da so neranljivi
(autant) que je sache, à ce que je sais kolikor vem
j'en sais quelque chose o tem bi jaz lahko veliko povedal
(il) reste à savoir vprašamo se še ...
c'est bon à savoir dobro, da to vem
savoir s'il ira kdo ve, bogve, če bo šel
savoir quel temps il fera demain! bogve, kakšno bo jutri vreme
vous n'êtes pas sans savoir que ... dobro veste, da ...
sait-on jamais? človek nikoli ne ve
Dieu le sait bogve
ne savoir rien de rien pojma ne imeti
nous vous saurions gré de ... hvaležni bi vam bili, če ...
je ne la savais pas malade nisem vedel, da je bolna
je ne sais que faire, quoi faire ne vem, kaj naj naredim
on ne saurait penser à tout človek ne more na vse misliti
(populaire) il sait y faire on je spreten
ne savoir sur quel pied danser, à quel saint se vouer ne vedeti, kaj bi naredili, ne vedeti kako in kaj
il y a je ne sais combien de temps zelo dolgo je že tega
tout se sait, tout finit par se savoir vse se izve, laž ima kratke noge
(familier) va savoir! allez savoir! to je težko vedeti!

say^*1 [séi]

1. prehodni glagol
reči, izjaviti, govoriti (kaj); izreči, izgovoriti, povedati, izraziti; navesti, omeniti, trditi; obljubiti; deklamirati
pogovorno domnevati, vzeti (da...)

2. neprehodni glagol
govoriti, praviti; pomeniti; odločiti se; biti napisano

so said so done, no sooner said than done rečeno--storjeno
sad to say obžalovanja vredno, žal
I say! slišiš! čuj!, hej!
I dare say zelo verjetno; (često slabšalno), (kakor) mislim
it is hard to say težko je reči
it is said, they say govori se, pravijo
he is said to be ill baje (pravijo, da) je bolan
let us say recimo
(let us) say this happens vzemimo (recimo), da se to zgodi
said I?, pogovorno says I? sleng kajne?, ali ni res?
say it with flowers sleng povejte to obzirno, vljudno!
I'll give you say five days to do it dal vam bom recimo pet dni, da to napravite
period of say 10 years doba recimo 10 let
a country, say India dežela kot (npr.) Indija
that is to say to se pravi, to je, to pomeni, z drugimi besedami
a sum of 50 pounds (say fifty pounds) vsota 50 funtov (z besedami: fifty pounds)
this is saying a great deal to se že nekaj pravi, to že nekaj pove
you don't say so! česa ne poveste!, je to mogoče?
what do you say to that? kaj pravite k temu?
to say a good word for reči dobro besedo za
to say Mass cerkev brati mašo
to say no more da ne rečem(o) nič več
to say no reči ne, odkloniti, odbiti, zanikati
to say nothing of... da molčimo o..., kaj šele
to say one's prayers opraviti svoje molitve
to say yes reči da, odobriti
to have s.th. to say to (with) imeti nekaj reči, povedati k (pri)
he has nothing to say for himself on je redkobeseden (skromen, nepomemben) človek
to hear say slišati govoriti
what I say is... po mojem mišljenju
when all is said and done skratka, konec koncev
to say the word povedati (reči) geslo
so to say tako rekoč

sbalordire

A) v. tr. (pres. sbalordisco)

1. omotiti

2. zmesti, osupniti, začuditi

3. ekst. presenetiti, presenečati; vznemiriti, vznemirjati

B) v. intr.

1. pasti v nezavest; biti omotičen

2. ekst. biti presenečen, začuden

sbigonciare v. intr. (pres. sbigoncio)

1. razliti se (iz prepolne posode)

2. ekst. toskansko biti prevelik, obilen; plavati (v oblačilu, obutvi):
le scarpe gli sbigonciano ima prevelike čevlje

sbilanciare

A) v. tr. (pres. sbilancio)

1. spraviti, spravljati iz ravnovesja (tudi pren.)

2. (gospodarsko, gmotno) spodkopati

B) v. intr. izgubiti, loviti ravnotežje; viseti vstran

C) ➞ sbilanciarsi v. rifl. (pres. mi sbilancio) biti premalo previden, preveč obljubljati:
non sbilanciarsi troppo tehtati svoje besede
non voler sbilanciarsi ne se želeti eksponirati

sbrendolare v. intr. (pres. sbrēndolo) toskansko biti razcapan (oblačilo)

sbrindellare

A) v. tr. (pres. sbrindēllo) raztrgati, razcapati

B) v. intr. biti raztrgan, razcapan (oblačilo)

scabreō (scapreō) -ēre (scaber) biti hrapav: scrupeo investita saxo atque ostreis squamae scabrent ENN. AP. NON., ENN. AP. FEST.

scalducciarsi v. rifl. (pres. mi scalduccio) pog. greti se; biti na toplem

scale² [skéil]

1. samostalnik
skledica pri tehtnici
množina tehtnica; tehtanje (zlasti pred in po konjski dirki)

the Scales astronomija Tehtnica
a pair of scales tehtnica
his fate was in the scale njegova usoda je bila na tehtnici
to go to scale figurativno biti premagan
to hold the scales even držati tehtnico v ravnotežju, figurativno soditi nepristransko, objektivno
to throw one's influence into scale figurativno zastaviti ves svoj vpliv
to throw one's sword into the scale figurativno podpreti svojo zahtevo z orožjem
to turn the scale figurativno odločiti
it turned the scale into my favour to je nagnilo tehtnico v mojo korist

2. prehodni glagol
tehtati (tudi figurativno)
neprehodni glagol
(redko) biti težak, tehtati, biti stehtan (zlasti pred in po konjski dirki)

it scales 5 pounds (to) tehta 5 funtov