Franja

scruple² [skru:pl]

1. samostalnik
pomislek, dvom; tankovestnost; neodločnost, oklevanje, obotavljanje, kolébanje

man of no scruple človek brez vesti
to have scruples about imeti pomisleke glede
to make no scruple (to do s.th.) ne se pomišljati (kaj napraviti)

2. neprehodni glagol
imeti pomisleke, pomišljati se, oklevati, obotavljati se, biti neodločen
prehodni glagol
arhaično oklevati pred (čem)

I would scruple a lie okleval bi, preden bi lagal
he does not scruple to lie on ne okleva pred lažjo

se¹

A) cong.

1. če, ko:
se partivi prima, non avevi queste difficoltà ko bi bil odšel prej, ne bi imel teh sitnosti
se Dio vuole končno
se non altro vsaj
se mai če, v kolikor
se poi če, če pa

2.
se non razen, razen da, kot da:
non puoi fare altro se non adeguarti drugega ti ne preostane, kot da se prilagodiš, razen da se prilagodiš

3. ker (pač):
se ti è stato detto così, non c'è niente da fare ker so ti tako rekli, ni več kaj storiti

4.
se anche, anche se čeprav, četudi:
anche se lo volessi, non potrei cambiare nulla četudi bi hotel, ne bi mogel nič spremeniti

5. kot:
parla come se fosse lui il padrone govori, kot bi bil on gospodar

6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) če, ali:
non so se restare o andarmene ne vem, ali naj ostanem ali naj grem

B) m invar.

1. če; pogoj:
tutto in regola, c'è un solo se vse je v redu, ostaja le en sam če, en sam pogoj

2. če; dvom, negotovost:
è l'uomo dei se e dei ma on je človek čejev in pajev (obotavljiv, neodločen)

sec, sèche [sɛk, sɛš] adjectif suh, izsušen, osušen, posušen (sadje); vel (listje); trpek (vino); krhek (kovina); kratek (udarec); mršav, suh (oseba); figuré rezek, oster; tesen; pičel; brezčuten; puhel; popoln (izguba); masculin suhost, suhota; agronomie suha krma; mršav človek; féminin, familier cigareta

tout sec (adverbe) točno, ravno; preprosto; le
pain masculin sec suh kruh
au pain sec ob suhem kruhu, samo ob kruhu (brez drugih jedi)
en cinq sec (populaire) v hipu, hipoma, v trenutku
fruit masculin sec posušen sadež, figuré pridanič
légumes masculin pluriel secs suha zelenjava
vin masculin sec nerezano vino
cœur masculin sec âme féminin sèche suhoparnež
feuilles féminin pluriel, figues féminin pluriel sèches suho listje, posušene smokve
raisins masculin pluriel secs rozine
mur masculin de pierres sèches zid iz kamenja brez cementa
orage masculin sec vihar brez dežja
pannef sèche okvara zaradi pomanjkanja bencina
partie féminin sèche partija brez revanše in brez odločilne partije
vins masculin pluriel secs malo sladkana, trpka vina
aussi sec (populaire) takoj, brez odlašanja, brez obotavljanja
avoir le gosier sec imeti suho grlo, biti žejen
boire sec piti čisto vino (brez primešane vode), pošteno ga piti
n'avoir plus un poil de sec močno se potiti, znojiti
avoir la dame sèche (kartanje) imeti damo brez druge karte iste barve
être, rester sec ne moči odgovoriti
(marine) courir à sec, à sec de toile pluti brez (razpetih) jader
ce boxeur frappe sec ta boksar hitro in krepko udari
être à sec (figuré) biti suh, brez cvenka
mettre ma étang à sec izsušiti ribnik
faire cul sec en buvant izpiti kaj na dušek
mettre quelque chose au sec dati, spraviti kaj na suho, nevlažno mesto
répondre sec rezko odgovoriti
regarder quelqu'un d'un œil sec (figuré) brezčutno koga gledati
traverser, passer un ruisseau à sec prekoračiti, iti čez potok, ne da bi si zmočili noge

secouer [səkwe] verbe transitif (s)tresti, otresti; pretresti (duševno); napasti, zdelati, izmučiti; priganjati, nahruliti

se secouer otresti se, pregibati se; ne mirovati; odločiti se za akcijo
secouer la salade premešati solato
secouer des tapis stresti preproge
secouer la tête zmajati z glavo
secouer quelqu'un come un prunier stresati koga, ozmerjati koga
secouer le joug (figuré) otresti se, znebiti se jarma
secouer les puces à quelqu'un pokarati, ošteti, nahruliti koga; vzpodbuditi ga k akciji
secouer ses puces (figuré) odločiti se za akcijo
cette maladie l'a bien secoué ta bolezen ga je zelo zdelala
l'autocar secoue les passagers avtobus stresa, premetava potnike
il faut toujours le secouer autrement il ne ferait rien treba ga je vedno priganjati, sicer ne bi ničesar naredil

sector¹ -ārī -ātus sum (intens. in frequ. k sequī)

1. prizadevno, vedno ali povsod za kom (hod)iti, leteti (letati), teči, tekati za kom, za čim, slediti komu, spremljati koga; v pozitivnem pomenu: sese ultro omnes mulieres sectarier (gl. opombo spodaj) PL., ut candidatos sectentur totos dies CI., rex ibis neque te quisquam stipator ineptum praeter Crispinum sectabitur H., desine matronas sectarier H. (zaničlj.), praetorem circum omnia fora CI., Caesarem T., suas oves TIB.; v negativnem pomenu: anum sectatus sum clamore PL., servum sectari atque flagitare virum iubet CA. AP. GELL., ut pueri eum sectentur (da bi ga zasramovali) CI., ne ... sectere flagello H. da ne boš preganjal.

2. occ.
a) biti osebni služabnik, biti lakaj komu, koga: equidem te iam sector quintum annum PL., servum misi, qui sectari solet gnatum meum PL., ii servi ubi sunt? Chrysogonum sectantur CI. v Hrizogonovi službi.
b) rad zahajati, rad hoditi kam: gymnasia, porticūs PLIN. IUN.

3. pesn. (divjačino) zasledovati, loviti, preganjati: gallinam aut columbam PL., cervam sectari canes TER., sues silvaticos venabulo aut cervos VARR. AP. NON., dum tu sectaris apros V., leporem venator ut alta in nive sectetur H.

4. metaf.
a) gnati se za čim, željno iskati kaj, stremeti za čim, koprneti po čem, poganjati se za čim, prizadevati si za kaj, težiti za čim, želeti si kaj, česa, hlepeti, hrepeneti za čim: Q., SUET., IUST. idr., facinora PL., lites TER., praedam C., eminentīs virtutes T., lēvia H. težiti k uglajenosti.
b) poizvédeti (poizvedováti), raziskati (raziskovati, raziskavati); z odvisnimi skloni: mitte sectari, rosa quo locorum sera moretur H. nikar ne poizveduj.

Opomba: Star. inf. pr. sectārier: PL., H.

secundus 3 (= *sequundus, adj. pt. sequī)

I.

1. (časovno) naslednji, drugi: si te secundo lumine hic offendero ENN. AP. CI. naslednjega dne = jutri, in secundo proelio cecidit Critias N., secundum bellum Punicum CI., annus secundus Olympiadis septimae CI., secundis Saturnalibus CI. EP. (na) drugi dan saturnalij, secunda vigilia L. druga ponočna straža = druga četrtina noči = čas od 9. do 12. ure ponoči, mensa secunda CI. EP., N., V., H., PLIN. poobedek, posladek, pokosilce, aliquem secundum heredem instituere CI. ali ut ... scribare secundus heres H. za drugovrstnega dediča, za drugega v vrsti dedičev, za poddediča (če bi glavni dedič umrl ali dediščino zavrnil); subst. secunda -ae, f (sc. hora) druga (dnevna) ura, po naše čas med 7. in 8. uro zjutraj: ad secundam H. „ob dveh“.

2. (po vrsti ali vrstnem redu) drugi: liber, volumen VARR., versus H., prima, secunda, tertia acies C., id secundum erat de tribus CI., prima officia dis immortalibus, secunda patriae, tertia parentibus debentur CI., secundus ad regium principatum CI., secundus a Romulo numeratur L., haec erit a mensis fine secunda dies O. predzadnji dan meseca, secundae partes (partes secundae) ali subst. samo secundae -ārum, f druga vloga (v rimskih mimih), vloga devteragonista (v grški grami) v pravem in pren. pomenu in v raznih zvezah, npr. esse secundarum partium (sc. actorem) CI. ali partīs secundas tractare H. ali secundas ferre H. ali secundas agere SEN. PH. igrati drugo vlogo, biti igralec druge (drugovrstne) vloge, fuit M. Crassi quasi secundarum (sc. partium actor) CI. je igral tako rekoč drugo vlogo za Markom Krasom, je sledil Marku Krasu, je bil po pomenu drugi za Markom Krasom, Spinther secundarum PLIN., secundas alicui deferre Q. odkazati komu drugo mesto, postaviti koga na drugo mesto (drugo stopnjo); subst. secundae -ārum, f (sc. membranae) s pristavljenim gen. partūs ali brez njega porodna posteljica, porodno trebljenje, trebilo, porodne iztrebine (prim. secundīna): CELS., SEN. PH., COL., PLIN.

3. pren. (po veljavi ali notranji vrednosti) drugi, prvemu najbližji, takoj za prvim se nahajajoč: SEN. PH., PLIN. idr., dignusque habitus (sc. M. Furius) quem secundum a Romulo conditorem urbis Romanae ferrent L., haec fuit altera (druga) persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut proxima esset Epaminondae N. takoj za prvo, secundum locum dignitatis obtinere C., tenere locum virtutis secundum V., nil generatur simile aut secundum H. približno takega, tu secundo Caesare regnes H., heros ab Achille secundus H., potentiā secundus a rege AUCT. B. ALX., qui honos secundus a rege erat IUST.; occ. drugi = zaostajajoč za kom, ne bivajoč kos komu, za kom se nahajajoč, slabši: SEN. PH., VELL., IUV., FL. idr., haud ulli veterum virtute secundus V., nulli Campanorum secundus L., spatio locorum nulli earum gentium secunda CU., panis secundus H. črn, z(a)mesen; pesn. z inf.: nec vertere cuiquam frena secundus STAT. –

II.

1. lahko ali prostovoljno sledeč, spremljajoč
a) (o vodi, rekah) nizvôden, niz vodo, niz reko, vzdolž reke, vzdolž vode (potekajoč): secundā aquā (naspr. adversā aquā proti vodi) L., secundo Tiberi L., secundo flumine C. ali amne CU., amni V. ali fluvio V., mari secundo L. z oseko, secundo mari S. vzdolž morja, za morjem.
b) (o vetru) ugoden (prim. prosequitur ventus euntīs V.): vento secundo PL., H. ob ugodnem vetru, ventum et aestum ... nactus secundum C., cum videam navem secundis ventis cursum tenentem CI., vento secundissimo CI., classis vento fluctuque secundo lapsa LUCAN., Zephyri secundi V., aquilone secundo H., secundis flatibus Q.; pren.: ridetur fictis rerum Balatrone secundo H. pri čemer zelo pomaga (sodeluje) Balatron.
c) pesn. enalaga: secunda vela dato O. napeta od ugodnega vetra, sinus implere secundos V. z ugodno sapo napeti, flectit equos curruque (dat.) volans dat lora secundo V. hitro tekočemu vozu; pren.: des ingenio vela secunda meo O.

2. navzdol (po), (navzdol) po, (v)niz: austri ... secundo sole flant NIGIDIUS AP. GELL. po sončnem teku, cur alii pisces squamā secundā, acipenser adversā sit NIGIDIUS AP. MACR. imajo navzdol (tj. proti repu) obrnjene luskine, jeseter pa navzgor (tj. proti glavi).

3. metaf.
a) ugoden, naklonjen, prijazen, pospešujoč, pospešljiv, hvaleč, pohvaljujoč, pritrjujoč, odobravajoč, soglašajoč: ENN., FL. idr., sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N., inconsideratior in secunda quam in adversa fortuna N., voluntas contionis CI., secunda in Caesarem voluntas C., vires V. uspeh pospešujoče, haruspex V. srečo naznanjajoči vedež, secundo populo CI. ob pohvali naroda, aliquem secunda oratione extollere S., fremitu secundo V., clamore secundo V. ob veselem (odobravajočem) kričanju, rumore secundo V., H. z veselo (glasno) pohvalo, dis secundis V., CU. s pomočjo bogov, secundo Marte ali Marte secundo V. v sreči boja, v srečnem boju, v srečno izbojevanem boju, secundis auribus accipi L., sedulo audientes secunda irae (dat.) verba L. jezo pospešujoče, jezo razpihavajoče, alicui verba secunda loqui L. komu pritrjevati, govoriti komu po volji, secundiore famā fuit SUET., tres leges secundissimas plebei adversas nobilitati tulit L.; pesn.: adi pede sacra secundo V. z ugodnim korakom.
b) srečen, povoljen, dober, zadovoljiv (naspr. adversus): res secundae PL., CI. ali secundae res TER. srečne okoliščine, sreča (naspr. res adversae nesreča), secundissimae res CI., secundae fortunae CI., secundo usus consilio C., adversos casus hominibus, secundos suae fortunae tribuere N., secunda proelia, secundius, secundissimum proelium C., secunda tempora CORN., secunda fortuna, exitus belli H., navigatio T., omnia enim secundissima nobis, adversissima illis accidisse videntur C. AP. CI. EP.; subst. secundum -ī, n srečno, nekaj srečnega, sreča: si quid secundi evenisset ... si quid adversi accidisset N.; v pl. secunda -ōrum, n srečne okoliščine, (srečni) uspehi, sreča: TER., S. FR., CU., SEN. TR. idr., iam nunc mihi secunda facis PL. zdaj se kažeš vendar že voljnejšega, omnium secundorum adversorumque causas in deos vertere L., sperat infestis, metuit secundis alteram sortem ... pectus H., vir secundis adversisque iuxta famosus T. – Od tod

A. acc. sg. n. secundum

I. kot adv.

1. zadaj, zad(i), za kom: age i tu secundum PL. pridi za menoj, ite hac secundum vosmet (nom.) PL. pridite za menoj.

2. drugič: animadvertendum primum ... secundum, quā fide eas coluerint VARR. AP. NON., secundum ea quaero ... CI. –

II. kot praep. z acc.

1. (krajevno)
a) tik, tikoma, takoj, brž (neposredno) za kom ali čim: ite secundum me PL., secundum ipsam aram aurum abscondidi PL. AP. PRISC.; praep. zapostavljena: nos secundum litus PL., secundum parietem, secundum vias publicas et secundum amnes VARR., iter secundum mare superum faciunt CI. EP., castra secundum mare ... munire iussit C., secundum flumen paucae stationes equitum videbantur C., vulnus accepit secundum aurem SULPICIUS AP. CI. EP.

2. (časovno) takoj (za), precej za čim, po čem, po preteku časa: CA., PL., PLIN. idr., secundum hunc diem CI., secundum haec L. precej potem (zatem), nato, secundum quietem CI. takoj ko je zaspal, v snu (sanjah), secundum comitia CI. EP., secundum proelium L.
c) metaf. (po vrsti, redu, veljavi) za kom ali čim: secundum ea CI., C., S. takoj za tem, secundum patrem tu es pater proximus PL., secundum deos homines hominibus maxime utiles esse possunt CI., heres secundum filiam CI. prvi dedič za hčerjo, maximum secundum opes deorum imperium L.

3. metaf. primerno, v skladu s čim, v smislu česa, po čem, glede na kaj, s kom, čim: collaudari secundum facta et virtutes tuas TER., duumviros secundum legem facio L., secundum naturam vivere CI., ut (sc. tigna) secundum naturam fluminis procumberent C. po naravnem toku, secundum rationem Q., secundum aliquem sentire SUET.; occ. (v jur. pomenu) v korist, v prid komu, čemu, česa: de absente secundum praesentem iudicare CI., pontifices secundum se decrevisse CI. EP., secundum eam (sc. partem) litem iudices dare L., vindicias dare (postulare) secundum libertatem L., post principia belli secundum Flavianos T., rei, quae undique secundum nos sit Q. –

B. adv. abl. sg. n secundō

1. na drugem mestu, drugič: VARR., PH., DON. idr., primum, ut honore dignus essem, maxime semper laboravi, secundo, ut existimarer CI.

2. drugič = v drugo: AUCT. B. ALX., EUTR., LACT.

secus², (neutr. sg. nekega pt. pf. *sequ̯os = sledeče: sequī; prim. altrin-secus, extrin-secus)

I. adv.

1. drugače, ne tako: CA. FR., Q., PLIN. IUN. idr., si secus reperies PL., secus esse scimus CI., longe secus CI. vse drugače, čisto drugače, fit obviam Clodio horā fere undecimā aut non multo secus CI. pozneje; s quam ali atque (ac) drugače kakor, ne tako kakor: si tu illam attigeris secus quam dignum est TER., secus aetatem agere quam illi egissent CA. FR., ne quid fiat secus quam volumus CI. EP., paulo secus a me atque ab illo partita CI.; (za nikalnicami) haud (non, nec) secus ipd. ne (nič) drugače; prav tako: bibitur, estur, quasi in popina, haud secus PL., haud secus Androgeus visu tremefactus abibat V., non secus ... exsomnis stupet Euhias H., nec secus apud principem ad mortem aguntur T.; podobno: cum causae nihil esset, quin secus iudicaret ipse de se CI.; z ac (atque), quam: numquam secus habui illam ac si ex me esset nata TER., haud secus quam si ex se simus natae PL., nec secus est quasi si ab Acherunte veniam PL., non dixi secus ac sentiebam CI., haud secus atque in mari S., haud secus quam dignum erat infensi L., haud secus ac iussi faciunt V., in medias res non secus ac notas auditorem rapit H., precatusque sum ... ne secus quam suum sanguinem foveret T., soror eius, haud secus quam mater a rege diligebatur CU.

2. slabo, hudo, ne dobro, ne prav: pro bene aut secus consulta habitura L., rectene an secus, nihil ad nos CI., beate aut secus vivere CI. nesrečno, si secus acciderit CI., temptatum secus cesserit S., quod ubi secus procedit S., prout bene secus cessit PLIN. IUN., coepta secus cadebant T., ne quid secus scriberet L. nič kaj hudega, secus existimare de aliquo CI., secus loqui de aliquo T., honestis an secus amicis uteretur T., utiles aut secus secundum mores utentium fiunt Q.

3.
a) = minus manj: neque multo secus in iis virium T., HS vicies paulo secus AP.
b) več: paulo secus AP., modico secus progressus AP. malo dalje. – K temu komp. sequior, sequius, gen. sequioris drugačen, manj dober, slabši: vita frugi an sequior ULP. (DIG.), sequior sexus AP. slabši, šibkejši = ženski spol, invitus quod sequius sit de meis civibus loquor L. kar bi se utegnilo zdeti slabše. Adv. sequius ali sētius (sectius PL.) in (napačno) sēcius

1. drugače, ne tako: sectius dicere, nihilo sectius quam insomnia PL., nilo sectius obsequiosus PL. ne drugače = prav tako, non setius uritur, quam ... O. prav tako, currit iter non setius aequore classis V., non setius ut ... V. ne drugače kot ...

2. manj
a) za nikalnicami (haud, non, nec, nilo, nihilo sētius) ne manj = vendar, vendarle, pri vsem tem (pa): sed nilo setius mox puerum huc deferent TER., nihilo setius Caesar ... duas acies ... opus perficere iussit C., erat ... dignitate regia; ... neque eo sētius ... officia praestabat N., morbus levior esse coepit, tamen propositum nihilo setius peregit N., instat non setius filius ardentis haud setius ... exercebat equos V., nec ... hoc setius illi semina concurrunt LUCR., nihilo setius Aquileiam usque perseveraverunt SUET.
b) quō sētius = quō minus (quōminus): AFR. FR. idr., impedimento est, quo setius feratur lex CORN.

3. manj dobro, slabo, ne prav: sin, id quod non spero, ratio talis sequius cecĭderit AFR. FR., setius cogitare de aliquo VARR., vereor, ne homines de me setius loquantur SEN. PH., in eo consistit, melius an setius terrae mandaverit CAT. –

II. praep. z acc. = secundum poleg, ob, pri, zraven, kraj: foramina utrimque secus laminas CA., ut insulis omnibus et quae secus mare essent locis regnaret ENN. AP. LACT.

sēdō -āre -āvī -ātum (causativum glag. sedēre)

1. narediti (poskrbeti, doseči), da se kdo, kaj usede (poleže, uleže, pomiri), narediti (poskrbeti, doseči), da kaj upade (utihne, ugasne, odneha, začne pojemati), pomiriti (pomirjati, pomirjevati), umiriti (umirjati, umirjevati), (u)tišati, utišati (utiševati): pulverem PH., ventos O., sedatis ventis, fluctibus CI., tempestas sedatur CI., sedare mare ultum aut flammam CI., flammam PR., incendium L. (po)gasiti, incendia O., fessa vela PR. pobrati (zviti) jadra.

2. metaf. pomiriti (pomirjati), poravna(va)ti, (u)tešiti (uteševati), (u)tolažiti, (po)tolažiti, (u)tolíti, zmanjšati (zmanjševati), ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), odpraviti (odpravljati), ustaviti (ustavljati), (u)dušiti, (za)dušiti, zatreti (zatirati), končati (končevati, končavati): lassitudinem PL., ad lassitudinem sedandam militum N. da bi dal vojakom počitka, sedare discordias, controversiam, lites, seditionem, bellum, pugnam CI., certamina, contentionem, rixam, proelium L., tumultūs C., miserias PL., calamitatem TER., molestias, mala CI., pestilentiam L., IUST., sitim PL., O., LUCR., PH., VAL. MAX., SUET., famem ac sitim PLIN., carne ieiunia O., cruditates, dolores aurium, tumorem vulnerum PLIN., vulnera mentis O., cupidinem, iram PL., rabiem H., odium, metum CI., pavorem, lamentationem L., curas STAT., fletūs PR., mentes CI., eum (in animis hominum motum) dicendo vel excitare vel sedare CI., animos militum L.; z osebnim obj.: tumultuantes ... milites ipse sedavit IUST.; v pass.: ut vix a magistratibus iuventus sedaretur L. – Kot v. refl. = ponehati (ponehavati, ponehovati), popustiti (popuščati), umiriti (umirjati) se: tempestas sedavit CN. GELLIUS AP. GELL. – Od tod adj. pt. pf. sēdātus 3, adv. -ē miren, umirjen, tih, vdan: amnes sedati V., quasi sedatus amnis fluit CI., ut in verbis tranquillior sic in ipsis numeris sedatior CI., paulo sedatiore tempore V., sedato gradu in castra abeunt L., oderunt sedatum celeres H., sedatissima voce CORN., sedate servio PL., sedate placideque loqui CI., constanter et sedate dolorem ferre CI., exercitu sedatius procedente AMM. počasneje.

sē-gregō -āre -āvī -ātum (sē = sēd in grex)

1. ločiti od črede: oves segregatas ostendi procul PH.

2. klas. le metaf. sploh ločiti (ločevati), izločiti (izločevati), odločiti (odločevati), oddeliti (oddeljevati), razdružiti (razdruževati), razdvojiti (razdvajati), odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati), izključiti (izključevati): KOM., PETR. idr., captivis productis et segregatis L., ut pugnam eorum segregaret L. da bi ločil boj z njimi v (tri) posamezne boje, da bi razbil boj na tri posamezne spopade, sermonem segrego PL. prekinem govor, umolknem, molčim, segregare manu liberos a se CI., aliquem a numero civium CI., ex hostium ... cumulis corpora suorum L., virtutem a summo bono CI., aliquem ab interioribus consiliis N.; v tmezi: seiungi seque gregari LUCR. – Od tod pt. pf. sēgregātus 3 ločen od česa, oropan česa, brez česa: comitatu pulcherrimo CI.

segutilum -ī, n (menda hispanska beseda, še zdaj šp. sequllo) rudarski t. t. segútil = znamenje zlate žile, neka prst, ki naj bi bila zunanje znamenje in znanilec zlate žile: aurum qui quaerunt, ante omnia segutilum tollunt; ita vocatur indicium PLIN.

Seiltänze, pl: Seiltänze vorführen figurativ uporabiti vse umetnije (da bi koga pridobili za kaj)

sein² (bin, bist, ist, sind, seid, sind; sei, seist, sei, seien, seiet, seien; war, gewesen)

1. biti; dem ist so je tako; dem ist nicht so ni tako; es sei denn razen če; sei es so ... bodi tako ...; sei es, wie es wolle naj bo, kar hoče; mir ist als ob... zdi se mi, kot da bi ...; es ist zu... treba je..., gre...; kann sein je že mogoče; für/gegen etwas sein biti za/proti čemu; es ist an ihm na njem je, sedaj mora on ...; jemandem recht/egal sein biti prav/vseeno (komu); (nicht) nach etwas sein (ne) biti do (česa)

2. etwas lassen opustiti (kaj), ne storiti (česa)

3. da sein biti (tu), obstajati; so sein biti tak(o); heraus sein biti zunaj, ne biti (več) vpleten; hier sein biti tu; zusammen sein biti skupaj

sékati (-am)

A) imperf.

1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
gozd sekati na golo disboscare totalmente
sekati glave decapitare, tagliare le teste

2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia

3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre

4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici

5. pog. sekati jo (iti) andare:
sekati jo peš andare a piedi

6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
(z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo

B) sékati se (-am se) imperf. refl.

1. stracciarsi (alle giunture)

2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane

sektaški pridevnik
1. (o odcepljeni verski skupnosti) ▸ szektás, szekta-Bejrut ponuja popolno odslikavo sektaških delitev, ki sicer določajo državo. ▸ Bejrút tökéletesen tükrözi a szektás megosztottságot, amely egyébként meghatározza az országot.Bela hiša je pozvala k čim hitrejši politični tranziciji v Siriji, saj bi le tako imeli večje možnosti preprečiti sektaško državljansko vojno. ▸ A Fehér Ház gyors politikai átmenetet sürgetett Szíriában, mivel ez nagyobb esélyt adna az országnak arra, hogy elkerülje a szektás polgárháborút.
Sektaško nasilje je povzročilo eno izmed največjih begunskih kriz na Bližnjem vzhodu. ▸ A szektás erőszak a Közel-Kelet egyik legnagyobb menekültválságát okozta.

2. (o koristih ozke skupini ljudi) ▸ szektás
Bistvo sektaškega obnašanja je prav v tem, da drugemu odrekamo pravico do pravilnega razmišljanja in izključujemo vse, ki mislijo drugače. ▸ A szektás magatartás lényege éppen az, hogy megtagadja másoktól a helyes gondolkodás jogát és kizárja a másként gondolkodókat.
Edvard Kardelj je v raznih svojih delih razložil, kako se je partija od 1934. leta začela otresati sektaških pogledov in je sprevidela, da bo samo v tesni povezanosti z ljudskimi množicami lahko uresničila svoje cilje. ▸ Edvard Kardelj több művében kifejtette, hogy a párt 1934-től kezdve hogyan kezdte levetni magáról a szektás nézeteket, és felismerte, hogy csak a néptömegekkel szoros együttműködésben képes elérni a céljait.

selítev migration; (iz hiše) removal; change of abode (ali of residence, of dwelling)

selítev narodov migration of people; (masovna) trek; (ponoči, ne da bi plačali stanarino) moonlight flit
doklada za selítev allowance for removal
po naši selítvi v to hišo after our removal to this house
tri selítve je isto kot požar three removals are as bad as a fire

sellette [sɛlɛt] féminin stolček; na vrvi obešen stolček za gradbene delavce

être sur la sellette biti obtožen; biti oseba, o kateri se govoriti, o njenih dobrih in slabih lastnostih
mettre, tenir quelqu'un sur la sellette (figuré) izpraševati, zasliševati koga; pestiti ga z vprašanji (da bi zvedeli, kar prikriva)

sèm adv.

1. (izraža premikanje ali usmerjenost h komu, k čemu) qua, in qua; costà:
poglej, pridi sem guarda, vieni qua

2. (izraža premikanje v bližino govorečega) qua:
sem gor quassù
sem dol quaggiù
pripeljali so se do sem sono venuti in macchina fin qua

3. (v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi) qua:
denar sem! qua i soldi!
natakar, sem s pijačo cameriere, ci porti da bere

4. (poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost) in qua:
že nekaj časa sem ima težave z zdravjem da un tempo in qua ha problemi di salute

5. sem in tja, sem ter tja, sem pa tja qua e là:
nihati sem in tja dondolarsi qua e là
pren. govoriti sem in tja parlare a vanvera, a casaccio
časn. sem in tja, sem ter tja ognitanto, di tanto in tanto, di quando in quando:
med poletnimi meseci pride sem in tja do prometnih zamaškov nei mesi estivi si hanno di quando in quando ingorghi (stradali)

6. sem ... tja pren. (izraža skrb za koga) qua... là, su... giù:
vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja tutti le giravano attorno: signorina qua, signorina là
pren. jeza sem, jeza tja, to bi moral povedati malgrado l'arrabbiatura, avresti dovuto dirglielo
tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi malgrado la nostra amicizia, dovrai andartene

semelle [səmɛl] féminin podplat (pri čevlju, nogavici); dolžina noge; vložek (podplat); podloga; prečen tram

semelle de bois, en caoutchouc, de cuir lesen, iz kavčuka, usnjen podplat
semelle de redressement, orthopédique ortopedski vložek
ne pas avancer d'une semelle (figuré) niti koraka ne napredovati
battre la semelle tolči z nogami ob tla (da bi se ogreli)
ne pas reculer d'une semelle niti za ped se ne umakniti
c'est de la semelle to je podplat (o žilavem mesu)
ne pas quitter quelqu'un d'une semelle biti komu vedno za petami
remettre des semelles à des chaussures dati nove podplate na čevlje
souliers masculin pluriel à semelle double čevlji z dvojnim podplatom

send^*2 [send]

1. prehodni glagol
poslati, odposlati (to kam)
odpraviti; spraviti v gibanje; izstreliti (naboj); usmeriti, nameriti (pogled) (at k, proti)
udariti, vreči (žogo); (o bogu) dati, nakloniti

2. neprehodni glagol
poslati (for po)
poslati sporočilo

our attack sent the enemy flying naš napad je pognal sovražnika v beg
to send s.o. about his business na kratko odpraviti koga, spoditi koga
to send s.o. crazy znoriti koga
to send coals to Newcastle napraviti nekaj nepotrebnega, odvečnega; v Savo vodó nositi
to send s.o. to Coventry figurativno ne se hoteti družiti s kom
to send for s.th. poslati po kaj, dati si prinesti kaj, naročiti kaj
to send for the doctor poslati po zdravnika
God send it may not be so! daj bog, da ne bi bilo tako!
to send to invite s.o. poslati komu (po)vabilo
to send one's love poslati prisrčen pozdrav, pozdraviti po kom
to send s.o. mad (out of his mind) razdražiti, razbesneti koga, spraviti koga v blaznost, znoriti koga
to send a message poslati sporočilo
I sent him packing figurativno odpustil sem ga (iz službe), spodil sem ga
to send by post poslati po pošti
his playing really sends me njegovo igranje me zares prevzame (navduši)
to send one's kind regards lepo pozdravljati
to send to the right-about, send packing sleng na kratko koga odpraviti, odpustiti koga, poslati k vragu koga
the news sent her into hysterics ob tej novici je postala histerična
to send to school poslati v šolo
to send to the skies sleng ubiti
to send a shell izstreliti granato
send him victorious! da bi (le) zmagal!
send me a word! sporoči (piši, javi se) mi!

senēscō -ere, senuī (incoh. k senēre)

1. ostare(va)ti, (po)starati se: PLIN., VAL. MAX., SUET., AUG. idr., tempora labuntur tacitisque senescimus annis O., senescendum fore tantum terrarum vel sine proelio obeunti CU., arbores quo magis senescunt, hoc maturius ferunt PLIN.; gerundiv nam. pt. pr.: longissimum spatium senescendorum hominum VARR.

2. metaf.
a) (pred časom) (o)stareti, (po)starati se, (za)hirati, (s)hirati, (s)hujšati, (z)medleti ipd.: COL. idr., otio tam diutino L., dis hominibusque accusandis L. medleti od obtožb bogov ..., amore habendi H., quodam inani circa voces studio Q., ne desiderio senescant (sc. agni) VARR., senescens equus H.
b) (o)slabeti, oslabe(va)ti, o(b)nemoči, omagati (omagovati), obnemagati, (o)pešati, pojemati (pojemovati, pojemavati), (s)hirati, giniti (ginevati), (z)manjšati se, propasti (propadati), izgubiti (izgubljati) moč, veljavo: VARR., LUCR., PLIN. IUN., SIL., T., VELL. idr., cum ... Atheniensium ... opes senescere, contra Lacedaemoniorum crescere videret N., senescit Hannibalis vis L., senescere dilatione belli vires suae videbantur L., senescunt vires S. FR., sensim sine sensu senescit aetas CI., neu senescere bellum ... sineret L. da bi vojno vojevali leno (mlačno), da bi se ... leno (mlačno) vojskovali, senescere igitur civitatem otio ratus L., prope senescente Graeciā CI., ne cunctando senescerent consilia L. da se ne bi izjalovili, continua messe senescit ager O., arbores hiemali tempore cum luna simul senescentes CI., hiems senescens CI., luna senescens (naspr. crescens) CI., senescere eos (sc. uniones) putant PLIN. da obledijo, omni in salem caseo senescente PLIN. ker prehaja ... v sol, coma senescens DOMITIANUS AP. SUET. izpadajoči.