Franja

sasso m

1. kamen:
una strada tutta sassi kamnata pot
avere un cuore di sasso pren. biti krut, brezsrčen
fa piangere i sassi, fa pena ai sassi pren. še kamen bi se ga usmilil; zadeva je prav mučna, smešna
gettare, tirare sassi in colombaia pren. pljuvati v lastno skledo
mettere un sasso sopra qcs. pren. zadevo zaključiti, o čem ne govoriti več
rimanere di sasso okamneti (od začudenja, strahu ipd.)

2. kamnita, strma stena

3. ekst. strma gora; skalnat svet

4. knjižno nagrobni kamen, grob

sátan (-a) m

1. rel. demonio, diavolo; Satana; pog. satanasso:
pren. biti zvit kot satan saperne una più del diavolo

2. malvagio

3. zool. satanasso (Chiroptes satanas)

4. pog. (v medmetni rabi) diavolo:
da bi te satan! che il diavolo ti porti!

satis, okrajšano sat (gl. sat), adv. (okameneli nom. sg. subst. *sati-s, nasičenje, sitost; prim. gr. ἄω [iz *σάω] s homerskim inf. aor. ἆσαι in fut. ἄσειν (na)sitim, ἅδην (za)dosti, ἄατος nenasiten, lat. satur, satiās, satiēs, satietās, satiāre, got. saþs = stvnem. sat = nem. satt = sl. sit, got. sōþ sitost, gasoþjan nasititi, lit. sótis sitost, sotùs sit, zlahka nasitljiv, sótinti nasititi, sl. sitost)

I. adj. indecl.

1. zadosten, dovolj(š)en, (za)dosti, dovolj; kot predik. pri pomožniku: PL., TER., TIT. AP. NON., H., SEN. TR. idr., id (hoc O.) mihi satis est CI. mi zadostuje, id sibi sat esse ad ... C., cui, si coniuret populus, vix totus s. sit LUC. FR. bi bil kos, s. est tibi praesidium in legibus CI., is numerus s. erat L., si ad arcendum Poenum consul alter s. esset L., in poenas non s. unus eris O.; satis (sat) est z inf. ali ACI kot subj.: L., LUCR. idr., s. erat respondere CI., nec vidisse semel s. est V., non s. est dixisse H., non est s. aestimare PLIN. ni mogoče dovolj ...; s kondicionalnim stavkom: PL. idr., mi s. est, si ... vitam famaque tueri incolumem possum H.; tako tudi: satis est, dum ... TER. Kot odvisni predik. pri glag. habere, credere, putare imeti (šteti) za zadostno, komu zadostovati kaj, dovolj biti komu kaj, zadovoljiti (zadovoljevati) se s čim: quando id, quod s. erat, satis habere noluit PL., neque vero id s. habuit N.; z inf.: CA., TER., LUCR., VELL. idr., nostri s. habebant discedere C., vos s. habebatis animam retinere S., si non s. habet avaritiam suam explere CI., s. habeant se defendere N., non ille s. cognosse habet O., illud notasse s. habeo Q., non s. credunt excepisse, quae relicta erant Q., dum s. putant vitio carere Q.; s kondicionalnim stavkom: si, quae similia veri sint, pro veris accipiantur, s. habeam L., s. habebant, si salvi esse possent N., s. habebam, si tenues res meae nec mihi pudori nec cuiquam oneri forent T.; s quod: IUST. idr., senatus censuit s. habendum, quod praetor iusiurandum polliceretur L. Pogosto subst. z gen.: PL., TER., Q., DIG. idr., si s. aetatis atque roboris haberet CI., s. firmitatis CI., praesidii CI., N. amicorum S., honorum, virium L., habebat enim s. eloquentiae N. precej, iam s. terris nivis atque dirae grandinis misit pater H.

2. poseb. v komp. satius bolj(š)e, koristnej(š)e, uspešnej(š)e, primernej(š)e, ustreznej(š)e; satius esse ali satius censere, credere, existimare, putare, videri z inf. in ACI: satiust (= satis est) mihi quovis exitio interire PL., plus scire satiust quam loqui servom hominem PL., mori satius esse CI., mori me satius est TER., inter feras satius est aetatem degere quam in hac tantā immanitate versari CI., id, quod neque obest neque adiuvat, satius est praeterire CORN., obrui Aetnae ignibus aut mergi freto satius illi insulae esse quam ... L., bono vinci satius est quam malo more iniuriam vincere S., satius esse in Asia quam in Europa dimicari N., nonne fuit satius tristis Amaryllidis iras atque superba pati fastidia? V., ut satius multo iam sit parēre quietum quam regere imperio res velle LUCR., satius existimans concedere quam armis contendere N., satius putaverunt in urbe eum comprehendi N., quis satius censeat absinthite vino utendum potius quam absinthio ipso? PLIN., satius tenues ducere credis acos MART., terga hostium impugnare satius visum est L.; satius est z ut: NOV. FR. idr., satius est, ut se ab uxoris congressione contineat LACT.; satius = potius „raje“ je le napačna razvozlava besedila pri VARR. (Rerum rusticarum libri 1, 2, 26) in pri PR. (3, 32(38), 31). –

II. adv.

1. (za)dosti, zadostno, dovolj (naspr. parum, minus)
a) pri glag.: PL., TER., CORN. idr., s. consequi, s. ostendere CI., te s. laudare non possum CI., s. providere S., omnibus s. compositis L.; abs.: de hoc s. CI. ali sed s. de hoc N. (sc. dictum est).
b) pri adj.: PL., TER., DIG., AUR. idr., s. honestus CI., quod supplicium s. acre reperietur in eum? CI., sed iam s. multa de causa (sc. dixi) CI., vix s. exercitatus in dicendo N., s. providens S., s. sanus, s. certus, s. gnarus CU., responsa non dabantur s. fida V., s. beatus, s. spectatus, s. inter vilia fortis H.
c) pri adv.: s. diu PL., s. bene, s. honeste CI., neque s. me commode dicere neque s. graviter conqueri posse intellego CI., s. saepe S., s. adhuc TER., L. zadosti dolgo, sic s. TER. že velja, še precej. – V pogovornem jeziku pogosto sátine ali satin (satin') = satisne: satine est id ad illam vitam? CI., satine recte? TER. ali satine salve? ali satin salvae? PL., TER., S. FR., L., FR., AUS.

2. satis agere imeti dosti opraviti (opravka) s čim, imeti težave s čim: te in somnis egi satis PL., instruebatur acies a consulibus de vi ac multitudine hostium satis agentibus GELL., satisque agerent Romani GELL.; z gen. (s čim): satis agentes rerum suarum AP.; brezos.: pugnatur acriter, agitur tamen satis CI. EP.

3. satis kot jur. t. t. = zadostna (primerna) varščina (kavcija, jamčevina, založnina), zadostno poroštvo v zvezah
a) satis cavere ICTI. ali satis dare (pisano tudi kot sklop satisdare) da(ja)ti zadostno varščino (jamčevino, založnino, poroštvo), biti porok, porokováti: CA., ICTI. idr., de satis dando te rogo, quoad eris Romae, ut tu satis des CI.; z gen. (za kaj, zaradi česa, glede česa): satis dare (satisdare) damni infecti CI. spričo škode, ki se je je bati, če bi nastala kaka škoda, fideicommissi ICTI., iudicatae pecuniae VAL. MAX.; od tod abl. satis datō (satisdatō), npr. debere CI. EP. ali promittere ICTI. z dano varščino, z danim poroštvom.
b) satis offerre zadostno varščino (kavcijo, jamčevino, založnino) ponuditi (ponujati): ICTI.
c) satis accipere (pisano tudi kot sklop satisaccipere) zadostno varščino (kavcijo, jamčevino, založnino) preje(ma)ti: PL., ICTI. idr., satis accipio, quae accipiunda sunt, satis accipiantur CA., iudicatum solvi satis accipiat; quibus a me verbis satis acceperit, isdem ipse, quod peto, satis det CI.; pren.: satis (po nekaterih izdajah sat) acceptum habere PL. = biti (za)trdno prepričan, trdno ((za)gotovo) vedeti, tako tudi: satis (po nekaterih izdajah sat) acceptum est alicui PL.
d) satis exigere ali satis petere zadostno varščino (kavcijo, jamčevino, založnino) zahtevati: ICTI.; z gen. (za kaj, zaradi česa): ne satis fideicommissi peteretur DIG.
e) satis facio -ere, gl. satis-faciō. –

III. pogosto se uporablja v zloženkah, gl. satis-acceptiō, satis-accipiō, satisdatiō, satisdato, satisdator, satis-dō, satis-faciō, satisfactiō, satisfactīonālis.

sauce [sos] féminin omaka; familier (deževen) naliv; argot bencin; technique mehka, zelo krhka kreda

sauce courte, épaisse debela, gosta omaka
sauce tomate paradižnikova omaka
dessin masculin à la sauce s kredo delana risba
viande féminin en sauce meso v omaki
donner, mettre toute la sauce (familier, automobilisme) dati poln plin
être dans la sauce (populaire) biti v stiski
être bon à toutes sauces biti za vse uporaben
employer, mettre quelqu'un à toutes les sauces koga uporabiti za vse vrste del
recevoir la sauce priti v naliv, v ploho
à quelle sauce sera-t-il mangé? kako bo premagan? kako se ga bomo lotili?
ne savoir à quelle sauce mettre quelqu'un, quelque chose ne vedeti, kaj bi s kom, s čim začeli
il n'est sauce que d'appétit glad je najboljši kuhar

sauter [sote] verbe intransitif skočiti, skakati, poskočiti; poskakovati (de joie od veselja); planiti (sur na); odleteti (gumb); póčiti (steklo); pregoreti (varovalka); eksplodirati; commerce bankrotirati; familier izgubiti svojo službo; familier planiti kvišku, vzkipeti, razjeziti se; verbe transitif preskočiti; pražiti v maslu; sport prehiteti; agronomie naskočiti; populaire spati (quelqu'un s kom); figuré preskočiti, izpustiti, površno prebrati (in spregledati)

sauter à bas de son lit skočiti iz postelje
sauter à cloche-pied skakati po eni nogi
sauter à la corde preskakovati vrv
sauter au cou de quelqu'un pasti komu okrog vratu
sauter un fossé preskočiti jarek
sauter en parachute skočiti s padalom
sauter une page, une ligne preskočiti eno stran, eno vrsto
sauter le pas (figuré) priti do (tveganega) sklepa
sauter à pieds foints par-dessus les difficultés z lahkoto iti preko težav
cela saute aux yeux to bije, to bode, pade v oči; to je popolnoma jasno
on la saute (familier) lačen sem
et que ça saute! (familier) hop! kar hitro!
sauter en hauteur, en longueur, à la perche skočiti v višino, v daljino, s palico
l'élève a sauté une classe učenec je preskočil en razred
le navire a sauté sur une mine ladja se je razletela na mini
reculer pour mieux sauter (figuré) izogniti se trenutni nevšečnosti, le da bi pozneje padli v še večjo
faire sauter un pont pognati v zrak, razstreliti most
faire sauter une porte razbiti vrata
faire sauter la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
se faire sauter la cervelle pognati si kroglo v glavo
faire sauter quelqu'un spraviti koga ob službo
faire sauter des pommes de terre pražiti krompir v maslu
faire sauter la bande d'un journal pretrgati ovitek pri časopisu

savoir*² [savwar] verbe transitif vedeti, znati, umeti; zvedeti; poznati; biti podkovan (quelque chose v čem); imeti znanje (quelque chose o čem); moči, biti sposoben (faire quelque chose nekaj napraviti)

se savoir biti, postati znan
savoir par cœur znati na pamet
(à) savoir namreč
il en sait, des choses on veliko ve, je izobražen, učen
savoir le chemin poznati pot
faire savoir sporočiti, obvestiti
savoir sur le bout du doigt imeti znanje v mezincu
je ne sache personne qui ... nikogar ne bi poznal, ki ...
je sais mes obligations envers vous zavedam se svojih obveznosti do vas
je ne saurais vous le dire tega vam (žal) ne bi znal povedati
ils se savent invulnérables zavedajo se, da so neranljivi
(autant) que je sache, à ce que je sais kolikor vem
j'en sais quelque chose o tem bi jaz lahko veliko povedal
(il) reste à savoir vprašamo se še ...
c'est bon à savoir dobro, da to vem
savoir s'il ira kdo ve, bogve, če bo šel
savoir quel temps il fera demain! bogve, kakšno bo jutri vreme
vous n'êtes pas sans savoir que ... dobro veste, da ...
sait-on jamais? človek nikoli ne ve
Dieu le sait bogve
ne savoir rien de rien pojma ne imeti
nous vous saurions gré de ... hvaležni bi vam bili, če ...
je ne la savais pas malade nisem vedel, da je bolna
je ne sais que faire, quoi faire ne vem, kaj naj naredim
on ne saurait penser à tout človek ne more na vse misliti
(populaire) il sait y faire on je spreten
ne savoir sur quel pied danser, à quel saint se vouer ne vedeti, kaj bi naredili, ne vedeti kako in kaj
il y a je ne sais combien de temps zelo dolgo je že tega
tout se sait, tout finit par se savoir vse se izve, laž ima kratke noge
(familier) va savoir! allez savoir! to je težko vedeti!

sàznati -ām
1. spoznati, doznati: saznati čulima
2. zvedeti: od njega ne možeš ništa saznati; gledaj da se to ne bi saznalo da se to ne bi razvedelo

scalp [skælp]

1. samostalnik
skalp, koža lobanje z lasmi; téme; lasulja; gola, okrogla glava griča; kitova glava brez spodnje čeljusti
figurativno zmagovalska trofeja
ameriško, pogovorno majhen zaslužek pri preprodaji (vrednostnih papirjev, vstopnic, vozovnic)

to be out for scalps biti na lovu na skalpe, figurativno iskati koga, ki bi nad njim stresli svojo jezo ali slabo voljo, biti napadalen, popadljiv
to have the scalp of figurativno premagati koga v debati
to take s.o.'s scalp skalpirati koga
to take scalps figurativno premagati, poraziti, obvladati, ošvrkniti koga s kritiko

2. prehodni glagol
skalpirati; odreti kožo z glave
figurativno neusmiljeno kritizirati
politika, ameriško, sleng (nasprotnika) izpodriniti, odžagati
ekonomija, ameriško, pogovorno z malo zaslužka preprodati (vstopnice, vozovnice, vrednostne papirje, na črno)

scanso m
a scanso di da se izognemo; da ne bi prišlo do (česa); pisarn. v izogib:
a scanso di equivoci da ne bi prišlo do nesporazumov

scarseggiare v. intr. (pres. scarseggio) manjkati, primanjkovati; biti pomanjkljiv:
i viveri scarseggiano primanjkuje hrane
direi che la tua educazione scarseggia rekel bi, da je tvoja vzgoja pomanjkljiva

scatolino m pomanjš. od ➞ scatola škatlica:
sembra uscito dallo scatolino pren. pog. kot bi ga iz škatlice vzel

scēndere^*

A) v. intr. (pres. scēndo)

1. stopiti, stopati dol; izstopiti, izstopati; spustiti, spuščati se:
scendere di cattedra pren. stopiti s prižnice
scendere da cavallo razjahati
scendere dal monte spustiti se s hriba, sestopiti
scendere a terra izkrcati se
scendere dal treno stopiti z vlaka
la prossima fermata devo scendere na naslednji postaji moram izstopiti

2. priti, prihajati (s severnejšega kraja)

3. nastaniti se:
scendere a un albergo nastaniti se v hotelu

4.
scendere in campo, in lizza pren. tekmovati, igrati proti
scendere in piazza demonstrirati

5.
scendere in basso pren. pasti nizko
scendere nella stima izgubiti spoštovanje
scendere al cuore ganiti
scendere a patti, a più miti consigli popustiti

6. pren. spustiti, spuščati se; pasti, padati:
scende la notte spušča se noč, noči se
i prezzi non accennano a scendere ne kaže, da bi cene padle
la temperatura è scesa sotto lo zero temperatura se je spustila pod ničlo
i capelli le scendevano sulle spalle lasje so ji padali na ramena

7. šport
scendere a rete iti proti nasprotnikovi mreži (nogomet); iti na mrežo (tenis)

B) v. tr.

1. spustiti, spuščati se; iti dol:
scendere le scale iti dol po stopnicah

2. nareč. spustiti, spuščati

schade škoda (um za/česa); es ist schade škoda je (koga, česa); es wäre schade škoda bi bilo (koga, česa); um das ist es nicht schade tega ni škoda; zu schade : er ist zu schade dafür predober je za to; Worte: jedes Wort ist zu schade vsaka beseda je odveč; dafür ist mir meine Zeit zu schade za to mi je škoda časa; für etwas bin ich mir zu schade (kaj) mi ne pride na kraj pameti, (česa) pa res ne mislim početi

Schlag, der, (-/e/s, Schläge)

1. udarec; udar (tudi Elektrizität) Schlag auf Schlag udar na udar, bliskovito, brez prekinitve; udarec za udarcem; ein Schlag unter die Gürtellinie udarec pod pas; ein Schlag ins Gesicht udarec v obraz; figurativ klofuta; ein Schlag ins Wasser udarec v prazno, mahanje po zraku; ein Schlag ins Kontor zelo neprijetno presenečenje; am Schlag sitzen sedeti pri krmilu, biti pri krmilu; auf einen Schlag na mah; mit einem Schlag mahoma; zu einem Schlag ausholen zamahniti; Schläge einstecken fasati jih, dobiti batine

2. einer Uhr: bitje; (Pulsschlag) Medizin utrip; der Wellen: udarjanje; Schlag 6 Uhr/Mitternacht točno ob šestih/opolnoči

3. (Schlaganfall) Medizin kap; der Schlag trifft jemanden kap zadene (koga); wie vom Schlag gerührt kot bi ga/jo/me zadela kap

4. Agronomie und Gartenbau poljina; Teil im Wald: sektor

5. von Tieren, Menschen: pasma, sorta;

6. Tierkunde Vögel: petje;

7. Forstwesen posek;

8. [Schiffahrt] Schifffahrt navoj; Technik Textilwesen lučalo; lučaj; Schneiderei: zvonasta hlačnica

9. (Schlagobers) smetana, tolčena sladka smetana

10. (Tür) vrata

11. (Verschlag) kletka, hlevček, (Taubenschlag) golobnjak

schlecht slab; (böse) zloben; (unangenehm) slab, grd, neprijeten (ein schlechter Geruch neprijeten, grd vonj, eine schlechte Gewohnheit grda navada); ein schlechtes Gewissen slaba vest; ein schlechter Geschmack slab okus; ein schlechter Scherz slaba šala; schlechte Laune slaba volja (schlechte Laune haben biti slabe volje) ; eine schlechte Presse neugoden odmev (eine schlechte Presse haben naleteti na neugoden odmev, biti nepopularen) ; schlechte Zeiten slabi časi; schlecht sein biti slab, jemandem biti slabo (mir ist schlecht meni je slabo) ; es wäre nicht schlecht ne bi bilo slabo ...; schlecht werden pokvariti se; nicht schlecht schmecken biti dober, imeti dober okus, ne imeti slab okus; schlecht bekommen jemandem slabo deti (das bekommt mir schlecht slabo mi dene) figurativ imeti (slabe) posledice; schlecht beraten sein: du wärest... ne bi bilo pametno, če bi ...; schlecht zu sprechen sein auf imeti slabo mnenje o, slabo govoriti o; Adverb slabo; zanič; ne malo (nicht schlecht staunen ne malo/pošteno se čuditi) ; schlecht und recht (že) nekako, za silo; mehr schlecht als recht za silo

schleckern sladkati se; mich schleckert nach X prijal/dišal bi mi X

schmecken intransitiv Essen usw.: tekniti, dišati; imeti okus (nach po), bitter, gut, sauer usw.: biti (grenek, dober, kisel itd.); nach nichts schmecken biti brez okusa, biti plehek; transitiv okušati, pokušati, pokusiti; jemanden nicht schmecken können ne prenašati (koga); das schmeckt nach mehr tega bi kar še (in še) jedel

Schneiden, das, rezanje; žaganje; košnja; žetev; figurativ eine Luft zum Schneiden gost zrak, da bi ga rezal

Schreien, das, zum Schreien da bi tulil

scopa² f metla:
avere ingoiato il manico della scopa pren. držati se, kot bi metlo požrl
essere magro come una scopa biti suh kot prekla