Franja

Zadetki iskanja

  • unhistoric(al) [ʌnhistɔ́rik(l)] pridevnik (unhistoric(al)ally prislov)
    nezgodovinski; legendaren
  • unire

    A) v. tr. (pres. unisco)

    1. spojiti, spajati

    2. ekst. združiti, združevati:
    un romanzo che unisce il fantastico al reale roman, ki združuje domišljijsko in stvarno
    unire l'utile al dilettevole združevati koristno s prijetnim

    3. ekst. družiti, združevati; vezati, povezovati:
    unire in matrimonio poročiti

    4. zvezati (s cesto, telefonom)

    B) ➞ unirsi v. rifl. (pres. ci uniamo)

    1. zvezati se:
    unirsi in matrimonio poročiti se

    2. združiti, združevati se (tudi ekst.):
    proletari di tutto il mondo, unitevi! proletarci vseh dežel, združite se!

    3. (armonizzarsi) biti skladen

    C) ➞ unirsi v. rifl. (pres. mi unisco)

    1. pridružiti se

    2. ekst. biti združen:
    in lei la bellezza si unisce all'intelligenza v njej sta združeni lepota in inteligenca
  • uōvo m (f pl. -va)

    1. (živalsko) jajce, jajčece; ikra

    2. (kokošje) jajce:
    bianco, chiara d'uovo beljak
    rosso d'uovo rumenjak
    uovo affogato, in camicia kulin. poširano jajce
    uovo benedetto pirh
    uovo à la coque kulin. v mehko kuhano jajce
    uovo sbattuto kulin. stepeno jajce
    uovo sodo kulin. v trdo kuhano jajce
    uovo strapazzato kulin. ocvrto jajce
    uovo al tegame kulin. jajce na oko
    l'uovo di Colombo pren. Kolumbovo jajce
    la gallina dalle uova d'oro pren. kokoš, ki nese zlata jajca
    pasta all'uovo kulin. jajčne testenine
    pelle d'uovo jajčna kožica; tekstil fino platno za perilo
    testa d'uovo iron., slabš. intelektualec
    cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu
    è come bere un uovo pren. nič lažjega
    essere pieno come un uovo pren. biti poln kot boben
    guastare, rompere le uova nel paniere pren. zmešati štrene

    3. ekst.
    uovo di cioccolato, pasquale čokoladno jajce
    uovo di neve kulin. snežna kepa
    uovo da rammendo goba za krpanje
    PREGOVORI: meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi
  • upírati (-am) | upréti (uprèm)

    A) imperf., perf.

    1. puntare, appoggiare:
    upirati komolce v kolena appoggiare i gomiti sui ginocchi

    2. puntare, rivolgere:
    upirati pogled, oči v koga puntare, rivolgere gli occhi, lo sguardo su qcn.

    B) upírati se (-am se) | upréti se (uprèm se) imperf., perf. refl.

    1. puntare:
    upirati se z nogami ob tla puntare i piedi a terra

    2. resistere, opporre resistenza; difendersi:
    aretirani se ni upiral l'arrestato non oppose resistenza
    obkoljeni so se uspešno upirali gli accerchiati si difendevano validamente

    3. sollevarsi, ribellarsi, insorgere; contrastare; contestare:
    upreti se zavojevalcu insorgere contro l'invasore
    upirati se povelju ribellarsi all'imposizione
    upirati se zakonitemu redu contestare l'ordine costituito

    4. rivoltarsi, schifarsi; ripugnare:
    meso se mi je uprlo mi sono schifato della carne
    upira se mi spet in spet govoriti o tem mi ripugna rivangare la stessa cosa

    5. battere (contro), risplendere (del sole)

    6. opporsi, contrastare; andare contro:
    upirati se vetru andare contro vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. noge se mu upirajo cammina con difficoltà
    matematika se mu upira stenta a imparare la matematica
    želodec se mu upira ha disturbi di stomaco
    to se upira zdravemu razumu ciò è contrario al buon senso, contraddice il buon senso
  • uporáben (-bna -o) adj.

    1. adoperabile, usabile; applicabile, utile, utilizzabile:
    uporabne ideje idee utili
    uporabni viri energije fonti utilizzabili d'energia
    fant ni uporaben za fizično delo il ragazzo non è adatto al lavoro manuale

    2. servibile, agibile:
    stavba po potresu ni več uporabna dopo il terremoto l'edificio non è più agibile

    3. applicato:
    uporabna umetnost, znanost arte, scienza applicata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. uporabna vrednost valore d'uso
    jur. uporabno dovoljenje (za stavbo) licenza di abitabilità
  • upravítelj -a m (-ica -e ž) director, administrator
    stečajni upravitelj sindic al falimentului
  • uprávnik (-a) | -ica (-e) m, f direttore (-trice), amministratore (-trice); soprintendente:
    upravnik pošte direttore della posta
    upravnica muzeja soprintendente al museo
  • úra (čas) hora f ; reloj m

    žepna (zapestna, stenska, namizna, z nihalom, stolpna) ura reloj m de bolsillo (de pulsera, de pared, de sobremesa, de péndola, de torre)
    štoparica cronómetro m
    električna, peščena ura reloj eléctrico, de arena
    sončna ura reloj de sol, (vertikalna) cuadrante m solar, (vodoravna) gnomon m
    kilovatna ura kilovatio-hora m (kW/h)
    konrtrolna ura reloj m registrador
    merilna ura reloj de medición; contador m
    vodna ura reloj de agua, clepsidra f
    govorilna ura hora(s) f (pl) de consulta
    huda ura tormenta f
    ordinacijska ura hora f de consulta
    policijska ura (za lokale) hora f de cierre
    rana ura hora f matinal (ali de mañana)
    rana ura, zlata ura a quien madruga, Dios le ayuda
    smrtna ura hora f de la muerte, hora f suprema, última hora
    uradne ure horas f pl (hábiles) de oficina
    pevska (glasbena) ura lección f de canto (de música)
    telovadna ura lección f de gimnasia
    koliko je ura? ¿qué hora es?
    ura je ena es la una
    ura je pol dveh es la una y media
    ura je (točno) dve son las dos (en punto)
    ura je pet po moji uri por mi reloj son las cinco
    ura jc četrt na šest son las cinco y cuarto
    ura je tričetrt na šest son las seis menos cuarto
    ob kateri uri? ¿a qué hora?
    ob petih a las cinco
    pol ure media hora
    poldruga ura hora y media
    ure in ure (durante) horas interas
    vsaki dve uri cada dos horas
    od ure do ure de una hora a otra
    vsako uro (a) cada hora
    dvakrat na uro dos veces por hora
    ura prehiteva el reloj adelanta (ali va adelantando)
    ura zaostaja (za pet minut) el reloj atrasa (de cinco minutos)
    pogledati na uro mirar la hora
    naravnati uro arreglar el reloj
    naviti uro dar cuerda al reloj
    priti natanko ob uri venir a la hora en punto
    vprašati koga, koliko je ura preguntar a alg la hora
  • úrica (-e) f dem. od ura oretta; orologino, orologetto:
    hoditi kakšno urico camminare un'oretta o giù di lì
    ženska urica orologetto da donna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odbila mu je zadnja urica è suonata la sua ultima ora
    urice so mu štete ha le ore contate
    naviti otroku urico tirare le orecchie al bambino
  • uscio m (pl. -sci) vrata; vhod:
    l'uscio di casa hišna vrata
    l'uscio di strada vhod z ulice
    a uscio a uscio od vrat do vrat
    a uscio e bottega pren. pog. tik zraven
    tra l'uscio e il muro pren. v škripcih, v zagati
    essere secco, magro come un uscio pren. biti suh kot trska
    farsi sull'uscio pogledati na prag
    ha il malanno e l'uscio addosso pren. tepe ga usoda; je žrtev slabe šale
    infilare, prendere l'uscio popihati jo
    non fermarsi al primo uscio pren. ne se zaleteti s prvo izbiro, odločitvijo
    non se ne trova al primo uscio pren. kaj takega ne najdeš povsod
    spazzare al proprio uscio pren. pometati pred svojim pragom
  • uscire* v. intr. (pres. ēsco)

    1. iti, hoditi ven; stopiti iz:
    uscire addosso a qcn. pognati se v napad na
    uscire dall'auto stopiti iz avtomobila
    uscire dal treno stopiti z vlaka, izstopiti
    uscire in auto peljati se kam z avtom
    uscire a piedi iti kam peš
    uscire da, di casa iti z doma
    uscire fuori (podkrepljeno) priti ven
    uscire al largo navt. zapluti na odprto morje
    uscire dalla nave izkrcati se
    uscire in pubblico predstaviti se občinstvu
    uscire di scena oditi; pren. izginiti s prizorišča
    uscirsene oditi

    2. ekst. iti ven, na sprehod

    3. ekst. oddaljiti, oddaljevati se, oddvojiti se (od skupine)

    4. ekst. priti, prihajati:
    dalla catena di montaggio escono giornalmente trecento macchine z naših tekočih trakov pride vsak dan tristo avtomobilov

    5. ekst. pojaviti, pojavljati se:
    un nuovo Stato esce sulla scena politica nova država se je pojavila na političnem prizorišču

    6. pren. vzklikniti, vzklikati; bruhniti v:
    uscire a dire reči
    uscire in insulti obkladati z žaljivkami

    7. ekst. uiti, uhajati:
    l'olio esce dalla bottiglia olje teče iz steklenice
    uscire dai binari iztiriti; pren. ne spoštovati ustaljenih norm, biti v nasprotju s čim:
    il suo comportamento esce dai binari della correttezza njegovo obnašanje ni korektno
    uscire di bocca pren. blekniti, izblebetati
    uscire di carreggiata, di strada iti s ceste; pren. kreniti z zastavljene poti, odstopiti od zastavljenega programa
    uscire dai gangheri pren. pobesneti
    uscire di mano pren. uiti, uhajati z vajeti
    uscire dalla memoria, di mente, dalla testa pozabiti
    uscire di moda priti iz mode, ne biti več v modi
    uscire dal seminato pren. oddaljiti se od teme
    uscire di sé, di senno ponoreti, zblazneti
    uscire di sentimento pren. ponoreti, omedleti

    8. ekst. moleti, štrleti iz; ekst. izstopati (barva)

    9. biti izžreban

    10. ekst. odbiti žogo (pri nogometu):
    uscire di pugno odbiti (žogo) z roko

    11. pren. priti iz; zapustiti, zapuščati kaj:
    uscire dall'adolescenza priti iz pubertete
    uscire di carica zapustiti funkcijo
    uscire dal convento razmenišiti se
    uscire indenne, illeso odnesti jo brez poškodb
    uscire di minorità postati polnoleten
    uscire dalla mischia zapustiti boj (tudi pren.);
    uscire dall'ospedale biti odpuščen iz bolnice
    uscire di prigione priti iz zapora, vrniti se na prostost
    uscirne per il rotto della cuffia s težavo se dokopati do česa
    uscirne con la testa rotta pren. dobiti jih po glavi

    12. pren. iztrgati se, rešiti se iz:
    uscire dalle grinfie di iztrgati se iz krempljev

    13. pren. preseči, presegati; dvigniti, dvigati se nad, biti iznad:
    uscire dalle competenze di presegati pristojnosti koga
    uscire dalla mediocrità dvigniti se nad povprečje

    14. pren. priti iz, izvirati:
    molti grandi uomini sono usciti dal popolo mnogo velikih mož je prišlo iz ljudstva

    15. ekst. uspeti, uspevati; zmagati:
    uscire bene, male uspeti, ne uspeti
    uscire vincitore zmagati

    16. pren. biti narejen, izdelan; biti v prodaji; iziti (knjiga):
    uscire di mano, dalle mani biti narejen, izdelan
    sta per uscire il secondo volume pred izidom je druga knjiga

    17. alpin. doseči; izstopiti, izstopati:
    uscire da una parete stopiti iz stene
    uscire in vetta doseči vrh

    18. pren. jezik končati, končevati se na, s:
    uscire in consonante končati se s soglasnikom

    19. pren. začeti, začenjati se (maša)
  • usédati se (-am se) | usésti se (usédem se) imperf., perf. refl.

    1. cedere, sprofondare; posarsi; precipitare, sedimentare:
    zemlja se useda il terreno sta cedendo
    prah se useda na pohištvo la polvere si posa sui mobili
    gošča se je hitro usedala la feccia sedimentò rapidamente

    2. sedersi, mettersi seduto, sedere; posarsi, adagiarsi:
    ljudje so vstajali in se spet usedali la gente si alzava e tornava a sedersi
    čebela se je usedla na cvet l'ape si posò sul fiore
    usesti se h klavirju sedersi al pianoforte

    3. teh. sedere (bene):
    os se mora usesti v ležaj l'asse deve sedere bene nel cuscinetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. usesti se na mehko trovare una vera pacchia
    pejor. usesti se na posestvo impadronirsi del podere, usurpare il podere
    usesti se komu na, za vrat mettere il piede sul collo a qcn.
    usesti se v spomin ricordare
    usesti se v srce conquistare il cuore di qcn., annidarsi nel cuore di qcn.
  • usésti se sentarse (k mizi a la mesa) ; kem depositarse, precipitarse

    usesti se h komu, poleg koga sentarse junto a (ali al lado de) alg
    usedite se! ¡siéntese usted!, ¡siéntese, por favor!
  • usídrati hacer anclar

    usidrati se anclar; echar anclas
    biti usidran estar anclado (ali fondeado), estar al ancla
  • uskočíti desertar; escapar(se); fugarse

    uskočiti se (tkanina) encogerse
    uskočiti v nasproten tabor desertar al campo contrario
  • usmériti (-im) | usmérjati (-am) perf., imperf.

    1. canalizzare, convogliare, instradare, incanalare:
    usmeriti ladje proti pristanišču convogliare le navi al porto
    usmerjati promet canalizzare il traffico
    usmerjati skupino turistov instradare un gruppo di turisti

    2. indirizzare, orientare; rivolgere:
    izvozno usmerjati gospodarstvo orientare l'economia verso l'export
    usmeriti pozornost k čemu rivolgere l'attenzione a qcs.
    usmeriti študente k raziskovalnemu delu indirizzare gli studenti alla ricerca
    usmeriti korak proti domu volgere i passi verso casa
    redko usmerjati navznoter introvertere
    navt. usmerjati proti vetru orzare, poggiare
  • usmérnik (-a) m elektr. raddrizzatore:
    selenski usmernik raddrizzatore al selenio
  • úsnje (-a) n

    1. cuoio, pelle:
    goveje, kozje, krokodilje, svinjsko, telečje usnje vacchetta, capretto, pelle di coccodrillo (coccodrillo), pelle di porco, pelle di vitello (vitello)
    surovo usnje cuoio crudo
    spodnje, zgornje usnje cuoio da suole, pelle per tomaia
    kromovo, lakasto, semiš, umetno usnje cuoio al cromo, cuoio verniciato, pelle di camoscio; finta pelle, similpelle
    tovarna usnja fabbrica di pellame
    čevlji, plašč iz usnja scarpe, cappotto di pelle
    blanširati, lomiti, strojiti usnje smerigliare, irruvidire, conciare le pelli
    vezano v usnje rilegato in pelle

    2. žarg. šport. (nogometna žoga) pallone
  • uso moški spol raba, (u)poraba; navada; moda; obraba

    a(l) uso po modi
    al uso español po španskem načinu
    cosa de mi uso predmet moje osebne porabe
    ser de uso rabiti se, v rabi biti
    estar en buen uso biti dobro ohranjen, biti malo obrabljen ali ponošen
    el uso hace maestro vaja naredi mojstra
    tener uso uporaben biti
    usos comerciales trgovske uzance
  • usóda (-e) f destino, sorte, fortuna; stella; knjiž. ventura; fato:
    sprijazniti se z usodo rassegnarsi al destino
    objokovati, preklinjati usodo rimpiangere la mala sorte, imprecare contro la mala sorte
    izzivati usodo sfidare il destino
    prepustiti koga usodi abbandonare qcn. alla sua sorte
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
    nestalnost usode volubilità della fortuna
    kolo človeške usode la ruota della fortuna
    igra usode gioco della fortuna
    dobra, zla usoda (sreča) buona, cattiva ventura; buona, cattiva (mala) sorte