Franja

opella -ae, f (demin. k opera) delce, majhen trud, neznaten posel (opravek): H., Lucr.

operātrīx -īcis, f (fem. k operātor) ustvarjalka, povzročevalka, povzročiteljica: Eccl., o. sapientia Ambr. ustvarjajoča modrost.

opertō -āre (frequ. k operīre) pokrivati: tergus igitur sagus pinguis opertat Enn. ap. Non., opertat saepe opertit Fest.

operula -ae, f (demin. k opera)

1. majhen (neznaten) trud, majhno (neznatno) prizadevanje: Ulp. (Dig.), Arn., Aug.

2. majhen zaslužek, neznaten dobiček: Ap.

Opīmius 3 Opímij(ev), ime rim. plebejskega rodu, izmed katerega je najbolj znan L. Opimius Lucij Opimij, ki je kot pretor l. 125 osvojil Fregele, kot konzul pa l. 121 peljal oboroženo ljudstvo zoper Gaja Grakha; l. 119 cenzor, l. 114 poslanec k Jugurti, ki ga je podkupil; po vrnitvi v Rim je bil obsojen in pregnan: Ci., S., Vell. — Opīmia -ae, f Opímija, vestalka: L. — Kot adj.: basilica Opimia Varr. Opimijeva bazilika. — Od tod adj. Opīmiānus 3 Opímijev, opímijski: vinum Ci., Plin., Mart., Petr. (za časa konzulovanja Lucija Opimija je trta izvrstno obrodila).

opiner [-ne] verbe intransitif izraziti svoje mnenje; glasovati

opiner du bonnet (figuré) k vsemu da reči, kimati, strinjati se z drugimi
opiner de la tête prikima(va)ti

opīnor -ārī -ātus sum (najbrž denominativ iz *opiō(n)- ōnis mnenje, pričakovanje, soobl. k optiō -ōnis [prim. optiō in optō], prim. lat. in-opīnus, nec-opīnus) domnevati, domišljati si, dozdevati se komu, meniti, misliti, soditi, imeti v mislih, ocenjevati, predstavljati si (naspr. compertum habeo, affirmo, pro certo habeo, scio): se non opinari, sed scire dicit Ci., loquor, ut opinor Ci., parva opinatu Plin.; z acc.: sapientem saepe aliquid opinari, quod nesciat Ci., quod ego non magis somniabam neque opinabar Pl.; z ACI: deos esse naturā opinamur Ci.; z de = zamisliti si kaj in to (zamisel) izreči, izreči (izrekati) svoje mnenje (svojo sodbo), soditi o kom, čem: Gell., de vobis hic ordo opinatur non secus ac de acerrimis hostibus Ci., durius de rege Iust., de aliquo male Suet.; pogosto kot vrinjeni stavek ut opinor Kom., cum vidisset monile, ut opinor, et auro Ci., verum, ut opinor Ci. ali seveda, tudi samo opinor: H., illa, opinor, tu quoque concedis levia Ci. menim, menda; v vprašanju tudi = kaj ne? Kom., Ci. Pt. pf. opīnātus 3 s pass. pomenom (od star. act. soobl. opīnāre)

1. domišljen, namišljen, dozdeven, navidezen: opinata bona, mala Ci., vestra sunt irreligiose opinata Arn.

2. imeniten, sloveč, slaven: certamen Amm., opinatissima civitas Vulg., Cass. — Toda: nova spe id ausos opinatus Suet. (od dep. opīnārī) pod pretvezo trdeč. — Ixpt. nec opīnāns, nec opīnātus, gl. necopīnāns, necopīnātus.

opomín (-a) m

1. ammonimento, avvertimento:
to naj ti bo v opomin questo ti serva di ammonimento

2. ammonizione; monito; rimprovero, biasimo; richiamo:
zaslužiti (hud) opomin meritare il biasimo
kaznovati koga z opominom infliggere un'ammonizione a qcn.
opomin k redu richiamo all'ordine

opomínjati, opómniti exhorter quelqu'un à quelque chose, avertir; blâmer, réprimander; faire une observation, donner un avertissement, faire des remontrances à quelqu'un ; (k plačilu) réclamer le paiement d'une dette à quelqu'un, sommer quelqu'un (de payer une dette)

opominjati lenega učenca, nemarnega uslužbenca faire des remontrances à un écolier paresseux, à un employé négligent
opominjati otroka (k redu) faire une observation à un enfant
opominjati k previdnosti exhorter à la prudence

oporekanj|e [é] srednji spol (-a …) das (ständige) Widersprechen
nagnjenje k oporekanju der Oppositionsgeist

oporóka last will, will; (ustna, mornarska) nuncupative will

dodatek k oporóki codicil
sodno overjen prepis oporóke probate
napraviti oporóko to make one's last will, ustno oporóko to nuncupate
izvršiti oporóko to execute (ali to carry out) the provisions of a will
odobriti oporóko (sodišče) to prove a will
omeniti koga v oporóki to mention someone in one's will
preklicati oporóko to revoke a will
umreti brez oporóke (z oporóko) to die intestate (to die testate)
ovreči oporóko to upset a will
voliti v oporóki to bequeath, to will
zapustiti v oporóki to will, to demise by will
nobene oporóke ni zapustil he left no will

oppidulum -ī, n (demin. k oppidum) mestece: Ci. ep., H., Hier.

oppressiuncula -ae, f (demin. k oppressiō) stiskanje, otip(avanje): papillarum horridularum oppressiunculae Pl.

oppūgnātrīx -īcis, f (fem. k oppūgnātor) napadalka, bojevnica zoper kaj: daemonum Aug.

opusculum -ī, n (demin. k opus) slovstveno (literarno) ali umetniško delce: accipies igitur hoc parvum opusculum lucubratum his iam contractioribus noctibus Ci., Myrmecides minutorum opusculorum fabricator Ci. majhnih rezbarij, o. Cassi Parmensis H., opuscula mea H., hoc Veg., Sulpitiae Aus.

oración ženski spol govor; molitev; stavek

oración dominical očenaš
oración fúnebre pogrebni govor
oración de la mañana, oración matutina jutranja molitev
oración mental (vocal) tiha (glasna) molitev
oración de mesa molitev pri jedi
oración temporal časovni stavek
tocar a (la) oración zvoniti k molitvi
libro de oraciónes molitvenik
toque de oraciónes zvonjenje za molitev

ōrātrīx -īcis, f (fem. k ōrātor) govornica (= žena, ki zna govoriti); od tod

1. posredovalka, posrednica, spraviteljica, prosilka: quomque me oratricem haud sprevisti sistique exorare ex te Pl., quae virgines postea fuerant oratrices pacis et foederis Ci.

2. kot prevod gr. rhetorice (ῥητορική) = govorništvo: Q.

orbiculus -ī, m (demin. k orbis)

1. kolut(ec), ploščica: radix concisa in orbiculos Plin., oculorum orbiculi mobiles Arn.

2. occ.
a) valjček, valjec, valjek, krožec, kolesce v škripcu: Ca., Varr., Col.
b) valjček (valjec, valjek) pri dvigalu: Vitr.
c) pésto, glavína: multae orbiculorum circuitiones Vitr.

orca² -ae, f (prim. gr. ὄρυγα, acc. k ὄρυξ) vrsta kita, menda orka, severni ali ledni kit, starejše debeloglava ali severna pliskavica (Delphinus orca Linn.): Plin., Fest., genus marinae beluae maximum, ad cuius similitudinem vasa ficaria dicuntur; sunt enim teretes uniformi specie P. F.

orden moški spol (ženski spol) red, vrsta, razpored; pravilo, smernica; metoda, sistem; ravnanje, postopanje; stanje, položaj; (gradbeni) slog

orden de batalla bojni red
orden corintio korintski stebrni slog
orden de cosas (fig) sistem, metoda
número de orden zaporedna številka
en orden v redu
de primer orden prvovrsten
por su orden po vrsti
por orden de estatura po velikosti
llamar al orden k redu pozvati, opomniti, posvariti
poner en orden v red spraviti
¡al orden! k redu!