resnobnež samostalnik
lahko izraža negativen odnos (stroga, pretirano resna oseba) ▸ komoly ember, komoly gondolkodású
S svojim živahnim temperamentom je osvojil tudi najbolj zadrte resnobneže. ▸ Élénk temperamentumával még a legkomolyabb gondolkodásúakat is megnyerte magának.
Ste menedžer, ki se pri delu zabava, ali ste resnobnež, saj se bojite, da boste sicer izgubili avtoriteto? ▸ Ön olyan vezető, aki jól szórakozik a munkahelyén, vagy a komolyabb fajta, mert fél, hogy elveszíti a tekintélyét?
Zadetki iskanja
- resór (področje) competence, -cy
to ne sodi v moj resór I am not competent to deal with this question; this is outside my competence - resource [risɔ́:s] samostalnik
vir (sredstev); pripomoček, pomožno sredstvo; zatočišče, izhod
množina denarna sredstva, dohodki; bogastvo
ekonomija, ameriško aktiva; oddih, razvedrilo, zabava; spretnost; okretnost, talent, dar, sposobnost, iznajdljivost, trik, umetnija
without resource brezizhoden, brezupen, brez rešitve
a man of resources človek, ki si zna pomagati, iznajdljiv človek
natural resources naravna bogastva
I find reading a great resource branje mi je v veliko razvedrilo
flight was my only resource beg je bil moja edina rešitev
he was thrown on (was left to) his own resource bil je prepuščen samemu sebi
it is our last resource to je naše zadnje zatočišče
my last resource was... ni mi preostalo nič drugega, kot da... - re-spondeō -ēre -spondī -spōnsum (re in spondēre)
1. proti (v zameno) obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), prepričati (prepričevati): par pari respondes dicto Pl., par pari respondeatur Ci. ep.
2. odgovoriti (odgovarjati), ustno: tibi non rescribam, sed respondeam Sen. ph., potem sploh ustno ali pis(me)no odgovoriti (odgovarjati), reči, deti, dejati v odgovor, odvrniti kaj, komu, kaj na kaj: epistulae Ci., brevi litteris alicuius Ci., adversario Q., alicui ad rogatum Ci., respondere contra aliquid Ci., adversus haec in hanc sententiam L., videas, quid respondeat Ci.; impers.: non est respondendum ad omnia Ci.; dopolnilo z de: quid de illis respondeat Ci.; z neodvisnim govorom: respondeo: „At ego omnino non fui“ Ci.; z odvisnim vprašanjem: nisi respondisset, quid facturus esset Ci.; z ACI: Plin., Iust., S. idr., respondit istum ad se misisse Ci.; z obj.: ne mihi verbum ullum respondeas Ci.; pesn.: non canimus surdis, respondent omnia silvae V. odgovarjajo = se oglašajo v odgovor, odmevajo v odgovor, se odzivajo = saxa respondent voci Ci. = respondent flebile ripae O.; occ.
a) (o preročišču in svečenikih) odgovoriti (odgovarjati), dati (dajati) odgovor, (na)svetovati, da(ja)ti nasvet: Ci., S., L., T. idr., Pythia respondit, ut moenibus ligneis se munirent N., consuli (h)arioli … responderunt Iust., comitibus suis responsum (sc. ab antistitibus), ut Alexandrum pro deo … colerent Iust.; pass.: respondetur (responsum est) alicui dati = kdo dobi (je dobil) odgovor.
b) (o pravnikih, sodnikih) sprašujočim za nasvet ali prosečim sodni odlok (sodno razlago) dati (dajati) pravni odgovor (pravne odgovore), dati (dajati) pravni (na)svet (pravne nasvete), (na)svetovati: urbana militia respondendi Ci., respondere ius ali de iure Ci. da(ja)ti pravne nasvete (odloke), facultas iuris respondendi Ci. soditi, razsojati, ad ius respondendum Ci. da bi delil pravico, da bi sodil (razsojal), criminibus respondere Ci. odgovoriti (odgovarjati) na obtožbe = braniti se pred obtožbami; pesn.: seu civica iura respondes H.
c) ob prebranju (ob klicanju) svojega imena odgovoriti: „Tukaj!“ = odzvati (odzivati) se, oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, prijaviti (prijavljati) se, (osebno) priti (prihajati) kam, biti kje navzoč (prisoten) (o obtožencih): opinio erat C. Verrem alterā actione responsurum non esse neque ad iudicium affuturum Ci., nemo Epaminondam responsurum putabat N. da se bo prišel zagovarjat, da se bo zagovarjal, non respondebant, quorum nomina delata erant L., respondere vadato H. davši poroštvo, respondere per procuratorem Icti. svojo pravdo prepustiti pravnemu zastopniku, pravniku zaupati zastopstvo v svoji pravdi, pravdati se po pravnem zastopniku; o vojakih: virgis caesi, qui ad nomina non respondissent L., ad delectum non respondere Icti. ne priti na nabor; pren.: respondesne suo nomine? H. ali zadeva to tebe? (dobesedno: ali se oglašaš sam zase?, ali odgovarjaš v svojem imenu? = ali si smeš lastiti to slavo?, ali smeš misliti, da gre tebi ta slava?), pedes respondere non vocatos Ci. so pripravljene, verba respondebunt Q. bodo na voljo (razpolago).
d) v cesarski dobi libellis respondens Amm. = magister libellorum.
3. metaf.
a) odgovarjati, ujemati se, biti podoben (naličen), biti prikladen, skladati se, ustrezati: Sen. ph., verba verbis respondeant Ci., is mensis Iunio respondet Cu., dictis matris cetera respondent V., fructu non respondente labori O., eventus ad spem respondit L., respondere patri Ci., porticus, quae Palatio respondeat Ci. ki bi bilo podobno palatinskemu (stebrišču), ki bi bilo inačica palatinskega stebrišča, rhetoricam respondere ex altera parte dialecticae Ci. da je inačica (= gr. ἀντίστροφον εἶναι), da je stranski del, vires veteres mihi non respondent in carmina O. starih moči za pesmi ni več, quia verba raro respondeant Q. se redko prilegajo; occ. po jakosti, vrednosti odgovarjati, ustrezati, moči (lahko) se meriti, biti kos: urbes coloniarum ac municipiorum respondebunt Catilinae tumulis silvestribus Ci., arma Caesaris lacertis non responsura H., orationi illorum respondere Ci.; v obscenem pomenu: mulieribus respondere Pl. ženske zadovoljevati.
b) pričakovanju odgovoriti (odgovarjati) = izpolniti (izpolnjevati) pričakovanje, pomagati, prileči (prilegati) se, prijati: prout experimenta cuique responderant Cels., feminae quibus sanguis per menstrua non respondet Cels. ne teče, kot bi morala, quae varie responderunt Cels. sredstva, ki so včasih pomagala, včasih ne.
c) pojaviti (pojavljati) se ob svojem času: podagra ad tempus respondet Sen. ph.
d) nesti (nositi), prinesti (prinašati), da(ja)ti, roditi (rojevati), obroditi: frumenta cum quarto responderunt Col. četverno, vitis non respondet Col., metalla plenius responsura Sen. ph.
e) odgovoriti (odgovarjati) = vrniti (vračati): amori amore Ci., liberalitati Ci., coniunx illi respondet curis V. deli z njo skrbi.
f) na dolžnost, obet, obljubo odgovoriti (odgovarjati), dolžnost, obet, obljubo poplačati (poplačevati), poravna(va)ti, izpolniti (izpolnjevati): ad tempus respondere Ci., ad reliqua Q. poplačati ostanek, poravnati račun, nominibus respondere Sen. ph.
g) po legi, položaju „odgovarjati“, ležati nasproti čemu, biti čemu nasproti: contra respondet … Gnosia tellus V.
i) pripadati komu, čemu, biti čigav, biti last (v lasti) koga: cui rei publicae vicus ille respondet Ulp. (Dig.).
h) obnesti se, ujeti se, izpolniti se, dopolniti se, uresničiti se: quod si respondet Cels., coniectura respondet Cels. Od tod subst. pt. pf. respōnsum -ī, n, gl. respōnsum. - re-stāgnō -āre (re in stāgnāre) izstopiti (izstopati), prestopiti (prestopati), poplaviti (poplavljati), stopiti (stopati) čez bregove, prestopiti (prestopati) bregove, razli(va)ti se (o vodah): quas (sc. paludes) restagnantes faciunt lacus L., restagnans mare O.; meton. (o krajih, območjih, področjih) biti poplavljen: late is locus restagnat C. je širom(a) pod vodo, je močvirnat, restagnant arva palude Sil. polja so se zamočvirila, polja prekriva močvirje (močvara); pt. pf. restāgnātus 3 tisti, ki je ponehal (pojenjal), ponehavši: restagnatis incursibus Cass. ko so se … unesli, ko so … ponehali.
- restraint [ristréint] samostalnik
omejevanje, omejitev, oviranje, preprečevanje; prisiljenost, prisila, spona, ovira, zadrževanje, zadržanost, rezerviranost; interniranje, nadzor (umobolnega)
figurativno disciplina, brzdanje, obvladanje samega sebe; omejitev svobode, zapor, ječa
under restraint v zaporu
without restraint prosto, neovirano
restraint of trade omejitev trgovine
it is a great restraint on us to nam dela (je v) veliko oviro
to be under restraint biti postavljen pod skrbstvo
to lay restraint on s.o. naložiti komu omejitve
to place s.o. under restraint postaviti koga pod nadzorstvo (skrbstvo) - rešítev salvation, (na morju) salvage; lifesaving; rescue; preservation; deliverance; solution
rešítev enačbe solution of an equation
ni mu rešítve he is past help (ali recovery)
on je bil naša rešítev he was our salvation
to je bila moja rešítev that saved me
rešítev prošnje answer to a petition
dati rešítev za to propose (ali to put forward) a solution for - retrieve [ritrí:v]
1. samostalnik
rešitev; (redko) vzpostavitev, obnova
lost beyond retrieve za vedno izgubljen
the thing is past retrieve stvar se ne da več popraviti
2. prehodni glagol
(izgubljeno) nazaj ali zopet dobiti; popraviti (napako), nadoknaditi, nadomestiti (izgubo); vzpostaviti, obnoviti, rehabilitirati, rešiti; (o psu) najti in prinesti ustreljeno žival; spomniti na (kaj), zopet seznaniti
neprehodni glagol
lov aportirati
to retrieve freedom zopet dobiti prostost, svobodo
to retrieve an error popraviti zopet pomoto, zmoto
to retrieve a loss poravnati, nadomestiti izgubo - rézek sharp; (glas) shrill, curt; (pijača) sharp; (veter) keen; (mraz) piercing
to vino je rézko this wine is sharp
rézko reči to say pointedly - rezervírati to reserve; to set apart (za for); (sobo, vstopnico) to book
rezervírati vstopnico to book a ticket
brzojavno rezervírati sobo v hotelu to telegraph to a hotel for a reservation
rezervírati sedež to book a seat in advance, to secure a seat
izključno si rezervírati to earmark
velika vsota je rezervirana (predvidena) a large sum is earmarked - ríba fish
Ribe astronomija Pisces pl (s konstr. v sg), the Fishes
ríbi podoben fishlike
ríba pilot pilot fish
ríba roparica predatory fish
leteča ríba flying fish
morska ríba sea fish, salt-water fish
sladkovodna ríba freshwater fish
koš(ara) za ríbe fish basket, creel
prodajalec, -lka ríb fishmonger
trgovec z ríbami fish merchant
nož za rezanje ríbe fish slice
gojitev ríb fish farming, pisciculture
nasoljena ríba salt fish
jata ríb shoal, school
zdrav kot ríba sound as a bell, fit as a fiddle, in the pink, in fine fettle
zdrav je kot ríba he is as fit as a fiddle
loviti ríbe to fish, s trnkom to angle, s podvodno puško to spearfish
poloviti vse ríbe v ribniku to fish out a pond
počutiti se kot ríba na suhem (kopnem) to feel like a fish out of water
molčati kot ríba to be as mute as a fish
počutil sem se kot ríba v vodi I was fit as a fiddle
bogat z ríbami abounding in fish
male ríbe (figurativno) small fry, ZDA pogovorno small potatoes pl - ride1 [ráid] samostalnik
jahanje, ježa; vožnja na biciklu, na javnih prometnih sredstvih (avto itd.); jezdna, jahalna pot
vojska skupina jezdecev rekrutov
it is a penny ride to X. vožnja do X. stane en peni
she was just back from a ride on her bicycle ravno se je vrnila s sprehoda na kolesu
to go for a ride iti na jezdenje (jahanje)
to take a ride (od)peljati se z avtom
to take s.o. for a ride peljati koga z avtom, vzeti ga na vožnjo z avtom; ameriško, sleng (od)peljati koga z avtom z namero, da ga ubijemo; speljati na led koga, potegniti koga - right1 [ráit] samostalnik
pravica, pravo, pravičnost; veljavna (upravičena) zahteva; izključna pravica (to do, na)
desna stran; desnica; prava stran, sprednja stran
množina pravo (normalno, dejansko, resnično) stanje stvari, resnica; red
by right, of right po zakonu, zakonito, pravzaprav
by right of zaradi; na temelju
in right of (her husband) v imenu (svojega soproga); s strani (svojega soproga)
on the right na desni
to the right na desno
by right(s) po pravici, z vso pravico
right and wrong prav in neprav, pravica in krivica
right of disposal pravica razpolaganja
right of inheritance dedno pravo (pravica)
right of notice pravica odpovedi
right of redemption (repurchase) pravica, prodano zopet nazaj kupiti
right of search pravica do preiskave
right of succession nasledstvena pravica
rights and duties pravice in dolžnosti
right of way prednost v cestnem prometu; pravica do prehoda (čez zasebno posest)
the Right parlament desnica, konservativna stranka
the rights and wrongs of a case pravilna (resnična, dejanska) in napačna dejstva (stanje) primera
countess in her own right grofica po lastnem (dednem) pravu (ne po možitvi)
mineral right rudosledna pravica
women's rights pravica žena, ženska enakopravnost
all rights reserved vse pravice pridržane
to be in the right imeti prav, imeti pravico na svoji strani, biti upravičen
to bring s.th. to rights spraviti nekaj v red, urediti
it is my right to know imam pravico, da vem
he claimed the crown in right of his father zahteval je krono kot dedič svojega očeta
he has a little fortune in right of his wife ima nekaj premoženja po ženini upravičenosti
to do the right pravo narediti
to do s.o. right ravnati s kom pravično (pravilno, korektno, dostojno)
to give s.o. his right dati komu njegovo pravico
to have a right (no rights) imeti pravico (ne imeti pravic)
to keep to the right držati se desne, iti (voziti) po desni strani
to put (to set) to rights urediti, spraviti v red
he sat on my right sedel je na moji desni strani
to stand on (to assert) one's rights ne odstopiti od svojih pravic, vztrajati pri svojih pravicah
to turn to the right kreniti, zaviti na desno
I want to know the rights of the affair hočem vedeti dejansko (resnično) stanje zadeve - right2 [ráit] pridevnik
pravi, pravilen; desni; točen, korekten, avtentičen, resničen; pravičen, pošten; primeren, umesten; zakonit; zdrav; normalen
matematika pravi
politika ki pripada desnici, simpatizira s konservativno stranko
arhaično prem, raven (le v: right line premica, ravna črta)
at right angles pod pravimi koti, pravokotno
on the right hand side na desni (strani)
on the right side of 50 še ne 50 let star
on the right bank of the Sava na desnem bregu Save
in one's right mind pri pravi (zdravi) pameti
out of one's right mind, not right in one's head ne čisto pri pravi (pameti)
right back šport desni branilec
right angle pravi kot
right arm, right hand desna roka (tudi figurativno)
the right heir zakoniti dedič
the right man on the right place pravi človek na pravem mestu
right side prava stran, lice (blaga)
a right turn obrat na desno (za 90°)
the right way prava pot, pravi način
I feel all right again počutim se zopet čisto dobro
right oh! pogovorno v redu! prav! dobro! prav tako! točno! seveda! se strinjam!
right you are! tako je! prav imate!
all right! (vse) v redu! prav! nimam nič proti!
that's right! tako je! pravilno!
are you all right up there? ste dobro nameščeni tam gori?
are we on the right way? ali smo na pravi poti?
see if the brakes are all right poglej, če so zavore v redu
to be right imeti prav
I was quite right in supposing... čisto prav sem imel, ko sem domneval...
is he quite right in his head (mind, senses)? je on čisto pri pravi (pameti)?
he is his father's right hand on je očetova desna roka
he is one of the right sort pogovorno on je dečko na mestu
to be as right as rain (as ninepence, as a trivet, as nails) dobro se počutiti, biti zdrav ko riba; biti v najlepšem redu
all came right vse se je izvršilo, kot je bilo treba
have you got the right time? imate točen čas? veste, koliko je točna ura?
to get on the right side of s.o. pridobiti si naklonjenost kake osebe
to get it right spraviti v red; pojasniti
I'll do him to rights dal mu bom, kar mu gre
to know the right people poznati prave ljudi, imeti (dobre) zveze
to put oneself right with s.o. opravičiti se pri kom
to put one's right hand to the work krepko se lotiti dela
to say the right thing najti pravo besedo
the solution is right rešitev je pravilna
I think it right that you should share the profits smatram za pravilno (pravično), da ste deležni dobička - rimska solata stalna zveza
vrtnarstvo Lactuca sativa cripsa (rastlina) ▸ római saláta
Rimska solata je vrsta glavnate solate, ki jo lahko ponudite tudi kot zelenjavno prilogo. ▸ A római saláta a fejes saláták zöldségköretként is felszolgálható fajtája. - rimski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o antičnem Rimu in Rimljanih) ▸ rómairimski gladiator ▸ római gladiátorMed rimskimi gladiatorji je najbolj znano ime Spartaka, pastirja in pozneje pomožnega rimskega vojaka. ▸ A leghíresebb római gladiátor Spartacus, aki pásztorból lett római segédcsapatban szolgáló katona.rimska kolonija ▸ római gyarmatrimski senat ▸ római szenátusrimski cesar ▸ római császárrimski amfiteater ▸ római amfiteátrumrimsko mesto ▸ római városrimske ostaline ▸ római maradványokrimsko grobišče ▸ római sírrimski tempelj ▸ római templomrimsko božanstvo ▸ római istenségrimska nekropola ▸ római nekropoliszrimske katakombe ▸ római katakombákrimski steber ▸ római oszlop, római pillérrimski kamen ▸ római kőrimski napis ▸ római feliratrimski most ▸ római hídrimska ruševina ▸ római romrimski spomenik ▸ római emlékműrimski muzej ▸ római múzeumrimski vek ▸ római korrimsko pokopališče ▸ római temetőrimski akvedukt ▸ római akveduktrimski vojskovodja ▸ római hadvezérrimsko najdišče ▸ római kori lelőhelyrimska provinca ▸ római provinciarimski pesnik ▸ római költőrimski pisec ▸ római írórimska naselbina ▸ római településrimski vladar ▸ római uralkodórimska pogodba ▸ római szerződésrimska Emona ▸ római Emonarimsko svetišče ▸ római szentélyrimska izkopanina ▸ római leletrimski vodnjak ▸ római kútrimsko obzidje ▸ római falrimski Ptuj ▸ római kori Ptujrimski bog ▸ római istenrimska civilizacija ▸ római civilizációRimski zgodovinar Svetonij je vojno opisal kot najtežji spopad, s katerim se je soočil Rim po punskih vojnah pred dvesto leti. ▸ Suetonius római történetíró a háborút a kétszáz évvel korábbi pun háborúk óta a legsúlyosabb konfliktusként írta le.
Cezar je vojake plačeval iz lastnih finančnih virov, vendar je legijo pozneje priznal tudi rimski senat. ▸ Caesar a saját pénzéből fizette a katonákat, de a légiót később a római szenátus is elismerte.
V rimski mitologiji je bil Neptun bog morja, enakovreden grškemu Pozejdonu. ▸ A római mitológiában Neptunusz a tenger istene volt, a görög Poszeidónnak felelt meg.
Sopomenke: rimljanski
Povezane iztočnice: rimska mitologija, rimska doba, rimski čas, rimska država, rimska cesta, rimsko kopališče
2. (o mestu Rim) ▸ rómairimski škof ▸ római püspökrimski župan ▸ kontrastivno zanimivo Róma polgármestererimsko letališče ▸ római repülőtérrimsko predmestje ▸ római előváros
3. (o Italiji) ▸ rómairimska vlada ▸ római kormányKonec minulega leta je rimska vlada dala dovoljenje za trenutno največji gradbeni načrt v Evropi. ▸ Tavaly év végén a római kormány zöld utat adott Európa jelenleg legnagyobb építési projektjének.
Narodne in jezikovne manjšine v Italiji so sicer že prej imele svojega predstavnika v rimski vladi. ▸ Olaszország nemzeti és nyelvi kisebbségeinek korábban is volt képviselője a római kormányban.rimski parlament ▸ római parlament
4. v zgodovinskem kontekstu (o Svetem rimskem cesarstvu) ▸ német-római, rómairimska cesarica ▸ római császárnőTudi Marija Terezija je bila le rimska cesarica. ▸ Mária Terézia is csak egy római császárné volt.
V zahvalo je papež Karla Velikega okronal za rimskega cesarja, s čimer se je dediščina antičnega rimskega cesarstva povezala z germanskimi (frankovski) kralji. ▸ Hálából Nagy Károlyt a pápa római császárrá koronázta, és ezzel összekapcsolta az ókori Római Birodalom örökségét a germán (frank) királyokkal. - ring3 [riŋ] samostalnik
zvonjenje, zvenenje; zvok, zven; žvenket(anje), rožljanje; telefonski klic; znak z zvoncem
three rings for the porter trikrat pozvoniti za vratarja
there's a ring at the door (nekdo) zvoni pri vratih
there is the ring of truth in his voice v njegovem glasu zveni resnica
to give s.o. a ring telefonirati komu
give me a ring! pokličite me po telefonu! telefonirajte mi! - ring*4 [riŋ] neprehodni glagol & prehodni glagol
(o zvonovih) zvoniti, zazvoniti; pozvoniti; (o kovancih) zveneti, zvenkljati, žvenketati; (za)doneti, odmevati, razlegati se; biti napolnjen, poln (with česa)
razglasiti, (ob)javiti (z zvonom), pozivati; iskati (for s.o. koga)
to ring again doneti, razlegati se, odmevati, zveneti
to ring the bell pozvoniti
to ring a bell sleng spomniti na (kaj), poklicati v spomin
the bell rings (is ringing) (zvonec) zvoni
to ring a burial zvoniti pri pogrebu
to ring changes (on) pritrkavati, zvoniti (mrliču), figurativno naznanjati konec (padec)
to ring the changes (on) prerešetavati, premlevati (isto stvar), izčrpati
the city rings with his fame mesto je polno njegove slave
to ring false (hollow) lažnivo, neiskreno zveneti
my ears ring v ušesih mi zveni
to ring the knell of s.th. z navčkom čemu zvoniti, figurativno pokopati kaj
the cheers made the rafters ring od vzklikov je odmevalo od tramov v ostrešju
he gave a ringing laugh zasmejal se je, da je vse zadonelo
to ring for the maid pozvoniti služkinji
to ring a peal udariti na zvon
to ring true imeti dober zven (o kovancu); pošteno, iskreno zveneti - ripe1 [ráip] pridevnik
zrel, dozorel; zras(t)el, dorasel, popolnoma razvit; popoln, dovršèn
medicina zrel za operacijo; pripravljen, gotov; prav narejen, kot narejen (for za)
sleng pijan, nadelan
at a ripe age, in one's ripe years v zreli starosti
of ripe age zrele starosti
ripe beauty zrela lepota, lepota zrele ženske
a ripe cataract medicina za operacijo zrela siva očesna mrena
ripe lips rdeče, bujne ustnice (kot zrelo sadje)
ripe timber suh gradben les
ripe wine staro vino
he is ripe to hear the truth čas je (zdaj), da mu povemo resnico - rís1 zoologija lynx
ima oči kot rís he has the eyes of a lynx, he is lynx-eyed