Franja

vólja (-e) f

1. volontà, volere; voglia:
človek železne volje individuo di una volontà ferrea
človek ima um in voljo l'uomo ha intelletto e volontà
svobodna volja libero arbitrio
volja do dela voglia di lavorare
volja do učenja volontà di studiare
po moji, tvoji (prosti) volji di mio, di tuo volere
naj se zgodi božja volja sia fatto il volere di Dio

2. (razpoloženje, čustveno stanje) umore:
dobra volja buonumore
slaba volja malumore, cattivo umore
spraviti v dobro voljo rendere qcn. di buonumore

3. (v adv. rabi) na voljo a disposizione; disponibile:
trg. artikel je na voljo v najboljših trgovinah il prodotto è disponibile, è in vendita presso i migliori negozi
med vojno ni bilo na voljo dovolj hrane durante la guerra non c'era (a disposizione) abbastanza da mangiare

4. (v medmetni rabi) za božjo voljo per l'amor del cielo:
ne govori tega, za božjo voljo! non dire questo, per l'amor del cielo!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne biti (komu) po volji non piacere, non andare a qcn.
dati, narediti iz dobre volje dare, fare spontaneamente
najesti se do mile volje, po mili volji mangiare a volontà
drage, rade volje kaj narediti fare qcs. volentieri
filoz. volja do moči volontà di potere
jur. pogodbena volja libertà contrattuale
polit. misija dobre volje missione di buona volontà

volk¹ [ou̯] moški spol (-a, -a, -ovi) živalstvo, zoologija der Wolf (beli Polarwolf)
grivasti volk Mähnenwolf
prerijski volk (kojot) Präriewolf, Heulwolf
rdeči volk Rotwolf
obrežni volk (rjava hijena) Strandwolf
podzemni volk (pižmova hijena) Erdwolf, die Zibethyäne
figurativno lačen kot volk hungrig wie ein Wolf
biti lačen kot volk einen Bärenhunger haben
volk v ovčji koži ein Wolf im Schafspelz
ti o volku, volk iz gozda wird der Wolf genannt, kommt er gerannt
volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht
narediti volka za pastirja den Bock zum Gärtner machen
pasti med volkove unter die Wölfe geraten
tuliti z volkovi mit den Wölfen heulen
vreči volkovom zum Fraß hinwerfen, opfern
človek človeku volk homo homini lupus

vólk (-a) m

1. zool. lupo (Canis lupus):
volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
krdelo volkov branco di lupi
pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
pren. jesti kot volk mangiare voracemente
volk in volkulja il lupo e la lupa

2. pejor. belva

3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido

4. (v predik. rabi)
biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.

5. med. lupus

6. pog. kem. zeleni volk verderame

7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
navt. morski volk lupo di mare
pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
PREGOVORI:
kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
človek človeku volk homo homini lupus

volóvski (-a -o) adj. di bue, di buoi; di manzo, bovino:
volovska vprega tiro di buoi
človek volovske moči individuo forte come un toro
volovska potrpežljivost pazienza di Giobbe
pren. volovske oči occhi grandi e tondi
pejor. imeti volovske možgane essere duro di comprendonio, avere un cervello di gallina
bot. volovsko oko (ivanjščica) crisantemo (Chrysanthemum)
navadni volovski jezik lingua di bue, buglossa (Anchusa officinalis)

volver [-ue-; pp vuelto]

1. obrniti, valiti, valjati; spremeniti (v); preorati; nazaj dati, vrniti; nazaj poslati; odbijati, odvrniti; bljuvati, bruhati; prevesti

volver la cara, volver el rostro ozreti se, obrniti se
volver la comida izbruhati jed
volver de espaldas na rame dati
volver la(s) espalda(s) komu hrbet obrniti
eso me vuelve furioso to me spravi v besnost
volver la hoja obrniti list, (fig) začeti drugo (novo) življenje
volver loco (a) koga v obup spraviti; komu glavo zmešati
volver mal por mal vračati zlo za zlo
volver tonto poneumniti
volver un vestido obrniti obleko
no tener adónde volver los ojos (fig) prav nič si ne znati pomagati

2. vrniti se; spet k sebi priti, zopet se zavesti; obrniti se; odbiti se

volver atrás vrniti se, obrniti se
al volver na povratnem potovanju
a un volver de cabeza v hipu, kot bi trenil
volveré otra vez se bom še enkrat oglasil
le ha vuelto la calentura (on) ima zopet vročino
vuelvo volando ta hip se vrnem
volver a casa vrniti se domov
volver al buen camino (fig) ubrati pot kreposti
volver a asegurar ponovno (zopet) zagotoviti; pozavarovati
volver a decir ponoviti
¡(eso) no lo vuelvas a decir! tega ne reci še enkrat!
volver a empezar zopet, znova začeti
volver a ver zopet videti
volver a traer nazaj prinesti
hoy he vuelto a nacer danes sem ušel smrtni nevarnosti
volver de hablar con pravkar govoriti z
volver en sí spet k sebi priti, spet se zavesti; premisliti si
volver en su acuerdo zopet k sebi priti
volver por sí braniti se; vzpostaviti svojo čast
volver por alg. zavzeti se za koga
volver sobre pokazati na; vrniti se na
volver sobre sí (fig) vase iti; opomoči si
volver sobre el asunto vrniti se na stvar
volver sobre sus pasos po isti poti nazaj iti
volverse obrniti se, vrniti se; spremeniti se; postati; pokvariti se (vino); otrpniti, zaspati (noga)
volverse atrás (fig) ne držati besede, figa mož biti
volverse atrás de un contrato umakniti (preklicati) pogodbo
volverse loco znoreti, nor postati
volverse loco buscando kot nor iskati
es para volverse loco človek bi znorel
volverse contra uno obrniti se proti komu; preganjati, zasledovati koga, spreti se s kom
volverse a casar spet se poročiti
todo se me vuelve del revés (ali en contra) vse mi gre narobe
me he vuelto a dormir spet sem zaspal

vōtīvus 3 (vōtum)

1. zaobljubljen, obljubljen, posvečen, votíven: Val. Fl. idr., ludi Ci., Plin., legatio Ci. ep. častno poslanstvo za dopolnitev storjene zaobljube, carmina, tura O., voces Tib. zaobljube, iuvenca H., tabula H. zaobljubna podoba (postavljena v kako svetišče v zahvalo za rešitev iz velike nevarnosti), nox Pr. zaobljubna noč (noč, v kateri se človek zaradi storjene zaobljube vzdrži spolnega odnosa), votivus oris habitus T. lasje, ki se nosijo zaradi storjene zaobljube; pesn.: sanguis O. zaobljubljene žrtve; enalaga: votivi cornua (= votiva) cervi O.

2. zaželen, pogodu bivajoč, všečen, dobrodošel: aspectus, hospitium, nuptiae Ap., mors Prud.

vplíven influential; weighty

vplíven človek a man of weight
vplívna (visoka) oseba (figurativno) big shot (ali big noise, big gun, big wheel, bigwig)
on je vplívna oseba v politiki he is a man of influence in politics

vrážji devilish; diabolical; satanic; deuced; fiendish

vrážji dečko the devil of a fellow, the deuce of a fellow
vrážji človek (divjak) tearaway

vrážji diabolique, satané, satanique, infernal

vražji človek diable moški spol d'homme
vražja ženska diablesse ženski spol, drôle ženski spol de diablesse (ali de bougresse)
vražje delo œuvre ženski spol du diable, œuvre diabolique
vražji zarod engeance ženski spol diabolique

vrážji diabólico; satánico

vražji človek tipo m de rompe y rasga
vražja ženska diabla f, demonio m de mujer, fam diablesa f
vražje delo obra f diabólica
vražji zarod engendro m del diable; ralea f infernal

vrečar samostalnik
1. (žival) ▸ erszényesKenguruji sodijo v družino vrečarjev. ▸ A kenguruk az erszényesek családjába tartoznak.
Povezane iztočnice: krt vrečar, volk vrečar

2. ponavadi v množini (človek) ▸ hálózsákos
Kot izrazito turistična država se bo le težko izognila vrečarjem, turistom, ki namesto po hotelih spijo v kampih ali šotorih. ▸ kontrastivno zanimivo Kifejezetten turisztikai országként nehezen zárkózhat el a hálózsákos turistáktól, akik a hotelek helyett kempingekben vagy sátorban alszanak.
Na slovenski obali je največ enodnevnih, dvodnevnih in tridnevnih turistov, v prednosti so vrečarji. ▸ A szlovén tengerparton a legtöbb az egynapos, a kétnapos vagy a háromnapos turista, az élen a hálózsákosok járnak.

vréden (-dna -o) adj.

1. del valore di, che vale:
njegovo premoženje je vredno sto milijonov il suo patrimonio è di, vale cento milioni
as je vreden deset točk ogni asso vale dieci punti
gradivo dokumentarno ni dosti vredno il materiale, dal punto di vista documentario, non vale molto

2. degno; meritevole:
pomilovanja vreden degno di compassione
vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja degno di affetto, di rispetto, di fiducia
stvar ni niti omembe vredna la cosa non vale la pena di essere menzionata, non è il caso di menzionare la cosa

3. pren. ottimo, prezioso, valido, importante:
estetsko vredni izdelki prodotti esteticamente validi
vreden nakit gioielli preziosi
eden vrednejših sodobnih pesnikov uno dei più importanti poeti contemporanei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne biti vreden počenega groša non valere niente, non valere un fico secco
prizor, ki je vreden čopiča velikega umetnika una scena degna del pennello di un grande artista
iron. ta ti je svojega denarja vreden un farabutto della più bell'acqua
drug drugega sta vredna sono (ambedue) della stessa risma
vsak človek je sebe vreden ognuno merita rispetto
dati zlata vreden nasvet dare un ottimo consiglio
zlata vreden človek un gran galantuomo, una gran brava persona; un individuo molto capace
ni vreden, da ga sonce obseva è un infame
nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
vredna je greha una gran bella ragazza; vulg. un bel pezzo di fica
blago, ki je vredno svojega denarja merce ottima, che ha il giusto prezzo
vreden graje censurabile, sindacabile
vreden obsodbe condannabile
vreden spoštovanja apprezzabile, stimabile
PREGOVORI:
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai

vrednota samostalnik
1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ értékŠe vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.Spreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.

2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ értékMesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.Glavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.Slovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.V okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.
3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez.

vŕl (-a -o) adj.

1. degno, onesto, probo, leale; virtuoso:
vrl človek galantuomo

2. bravo, diligente:
vrla gospodinja brava massaia

vŕsta (-e) f

1. fila; riga:
sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
vrsta za vstopnice fila per i biglietti

2. riga:
natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina

3. (večja množina) serie:
vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche

4. fila, rango:
stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
strniti vrste serrare le file

5. specie, tipo:
navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie

6. (celote rastlin in živali) specie:
spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
rod in vrsta genere e specie
endemna vrsta specie endemica

7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
nesreče so na vrsti (se vrstijo)
vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno

8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine

9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti

10. agr. (red) fila

11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta

12. muz., mat. serie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
obrt. vrsta petelj fila di maglie
šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
lingv. besedna vrsta parte del discorso
glagolska vrsta coniugazione
lit. književna vrsta genere letterario
geogr. gorska vrsta catena di montagne
šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
obl. vrsta gumbov bottoniera
vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento

vsák (pridevniško) chaque , (samostalniško) chacun ; (splošno) tout

vsak hip à tout moment, à chaque moment (ali instant)
ob vsaki uri à toute heure
vsak dan chaque jour, tous les jours
vsak drugi dan tous les deux jours
vsak prvi v mesecu tous les premiers du mois, à chaque premier du mois
vsaka tretja hiša une maison sur trois
brez vsakega dvoma sans nul doute
brez vsakega komentarja sans aucun commentaire
vsak izmed njih chacun d'eux
vsak čas pride il arrive d'un moment à l'autre
vsak človek mora umreti tout homme doit mourir

vsiljív importuno; molesto

vsiljiv človek fam chinche m, pegote m

vtikljív (-a -o) adj.

1. inseribile, innestabile

2. pren. indiscreto, invadente:
vtikljiv človek ficcanaso

vûk m, mn. vûci in vȕkovi
1. zool. volk, Canis lupus: vuk dlaku mijenja a ćud nikada; gladan kao vuk; mi o -u, a vuk na vrata; živom se -u rep ne mjeri ne draži, ne napadaj tistega, ki ti lahko škodi; vuci siti a ovce na broju; krsti -a, a vuk u goru človek s slabimi lastnostmi je nepoboljšljiv; povika na -a, a lisice meso jedu krivda se pripisuje nekomu drugemu
2. med. volk, sedno
3. junak, korenjak: pozdravljam sve lavove i gorske vukove
4. bot. poljski črnilec, Melampyrum arvense

vulgar ljudski; vulgaren, prostaški; navaden, vsakdanji, trivialen; splošen, splošno znan

expresión vulgar prostaški (suruv) izraz
hombre vulgar poprečen človek, poprečnež
latín vulgar vulgarna latinščina
lengua vulgar ljudski jezik