vōtīvus 3 (vōtum)
1. zaobljubljen, obljubljen, posvečen, votíven: Val. Fl. idr., ludi Ci., Plin., legatio Ci. ep. častno poslanstvo za dopolnitev storjene zaobljube, carmina, tura O., voces Tib. zaobljube, iuvenca H., tabula H. zaobljubna podoba (postavljena v kako svetišče v zahvalo za rešitev iz velike nevarnosti), nox Pr. zaobljubna noč (noč, v kateri se človek zaradi storjene zaobljube vzdrži spolnega odnosa), votivus oris habitus T. lasje, ki se nosijo zaradi storjene zaobljube; pesn.: sanguis O. zaobljubljene žrtve; enalaga: votivi cornua (= votiva) cervi O.
2. zaželen, pogodu bivajoč, všečen, dobrodošel: aspectus, hospitium, nuptiae Ap., mors Prud.
Zadetki iskanja
- vplíven influential; weighty
vplíven človek a man of weight
vplívna (visoka) oseba (figurativno) big shot (ali big noise, big gun, big wheel, bigwig)
on je vplívna oseba v politiki he is a man of influence in politics - vrážji devilish; diabolical; satanic; deuced; fiendish
vrážji dečko the devil of a fellow, the deuce of a fellow
vrážji človek (divjak) tearaway - vrážji diabolique, satané, satanique, infernal
vražji človek diable moški spol d'homme
vražja ženska diablesse ženski spol, drôle ženski spol de diablesse (ali de bougresse)
vražje delo œuvre ženski spol du diable, œuvre diabolique
vražji zarod engeance ženski spol diabolique - vrážji diabólico; satánico
vražji človek tipo m de rompe y rasga
vražja ženska diabla f, demonio m de mujer, fam diablesa f
vražje delo obra f diabólica
vražji zarod engendro m del diable; ralea f infernal - vrečar samostalnik
1. (žival) ▸ erszényesleteči vrečar ▸ repülő erszényesmesojedi vrečar ▸ húsevő erszényesavstralski vrečar ▸ ausztrál erszényesKenguruji sodijo v družino vrečarjev. ▸ A kenguruk az erszényesek családjába tartoznak.
Povezane iztočnice: krt vrečar, volk vrečar
2. ponavadi v množini (človek) ▸ hálózsákos
Kot izrazito turistična država se bo le težko izognila vrečarjem, turistom, ki namesto po hotelih spijo v kampih ali šotorih. ▸ kontrastivno zanimivo Kifejezetten turisztikai országként nehezen zárkózhat el a hálózsákos turistáktól, akik a hotelek helyett kempingekben vagy sátorban alszanak.
Na slovenski obali je največ enodnevnih, dvodnevnih in tridnevnih turistov, v prednosti so vrečarji. ▸ A szlovén tengerparton a legtöbb az egynapos, a kétnapos vagy a háromnapos turista, az élen a hálózsákosok járnak. - vréden (-dna -o) adj.
1. del valore di, che vale:
njegovo premoženje je vredno sto milijonov il suo patrimonio è di, vale cento milioni
as je vreden deset točk ogni asso vale dieci punti
gradivo dokumentarno ni dosti vredno il materiale, dal punto di vista documentario, non vale molto
2. degno; meritevole:
pomilovanja vreden degno di compassione
vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja degno di affetto, di rispetto, di fiducia
stvar ni niti omembe vredna la cosa non vale la pena di essere menzionata, non è il caso di menzionare la cosa
3. pren. ottimo, prezioso, valido, importante:
estetsko vredni izdelki prodotti esteticamente validi
vreden nakit gioielli preziosi
eden vrednejših sodobnih pesnikov uno dei più importanti poeti contemporanei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne biti vreden počenega groša non valere niente, non valere un fico secco
prizor, ki je vreden čopiča velikega umetnika una scena degna del pennello di un grande artista
iron. ta ti je svojega denarja vreden un farabutto della più bell'acqua
drug drugega sta vredna sono (ambedue) della stessa risma
vsak človek je sebe vreden ognuno merita rispetto
dati zlata vreden nasvet dare un ottimo consiglio
zlata vreden človek un gran galantuomo, una gran brava persona; un individuo molto capace
ni vreden, da ga sonce obseva è un infame
nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
vredna je greha una gran bella ragazza; vulg. un bel pezzo di fica
blago, ki je vredno svojega denarja merce ottima, che ha il giusto prezzo
vreden graje censurabile, sindacabile
vreden obsodbe condannabile
vreden spoštovanja apprezzabile, stimabile
PREGOVORI:
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai - vrednota samostalnik
1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ értékmoralne vrednote ▸ erkölcsi értékekkrščanske vrednote ▸ keresztény értékekduhovne vrednote ▸ szellemi értékekdemokratične vrednote ▸ demokratikus értékekkulturne vrednote ▸ kulturális értékekestetske vrednote ▸ esztétikai értékekliberalne vrednote ▸ liberális értékekkonservativne vrednote ▸ konzervatív értékekdružinske vrednote ▸ családi értékekčloveške vrednote ▸ emberi értékekdružbene vrednote ▸ társadalmi értékekuniverzalne vrednote ▸ egyetemes értékeknarodne vrednote ▸ nemzeti értékekevropske vrednote ▸ európai értékektradicionalne vrednote ▸ hagyományos értékekstare vrednote ▸ régi értékektemeljne vrednote ▸ alapvető értékekskupne vrednote ▸ közös értékekvrednote demokracije ▸ demokrácia értékeivrednote športa ▸ sport értékeivrednote svobode ▸ szabadság értékeivrednote družbe ▸ társadalom értékeivrednote človeštva ▸ emberiség értékeivrednote preteklosti ▸ múlt értékeisistem vrednot ▸ értékrendhierarhija vrednot ▸ értékhierarchiasvet vrednot ▸ értékek világakriza vrednot ▸ értékek válságaprevrednotenje vrednot ▸ értékek átminősítésepropad vrednot ▸ értékek összeomlásarazvrednotenje vrednot ▸ kontrastivno zanimivo értékek kiüresedésepomanjkanje vrednot ▸ értékek hiányaohranjanje vrednot ▸ értékek megőrzésespoštovanje vrednot ▸ értékek tiszteletben tartásaposredovati vrednote ▸ értékek továbbadásaohranjati vrednote ▸ értékeket megőrizpoudarjati vrednote ▸ értékeket kihangsúlyoznegovati vrednote ▸ értékeket ápologrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztetspremeniti vrednote ▸ értékeket megváltoztatvrednote se spremenijo ▸ értékek változnakvrednote izginjajo ▸ értékek eltűnnekzdravje kot vrednota ▸ egészség mint értékznanje kot vrednota ▸ tudás mint értékdružina kot vrednota ▸ család mint értékstrpnost kot vrednota ▸ tolerancia mint értékboj za vrednote ▸ értékekért zajló küzdelemprilagoditi se vrednotam ▸ értékekhez alkalmazkodikvrednote v družbi ▸ társadalmi értékektemeljiti na vrednotah ▸ értékeken alapulgraditi na vrednotah ▸ értékekre építprisegati na vrednote ▸ értékekre esküszikpozabiti na vrednote ▸ értékekről megfeledkezikopozarjati na vrednote ▸ értékekre figyelmeztetrazlika med vrednotami ▸ értékek közötti különbségeksvet brez vrednot ▸ értékek nélküli világdružba brez vrednot ▸ értékek nélküli társadalomverjeti v vrednote ▸ hisz az értékekbenŠe vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.ravnati se po vrednotah ▸ értékek vezérlikSpreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.
2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ értéknaravna vrednota ▸ természeti értékkulturna vrednota ▸ kulturális értékzgodovinska vrednota ▸ történelmi értékMesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.krajinska vrednota ▸ tájképi értékarhitekturna vrednota ▸ építészeti értékumetniška vrednota ▸ művészeti értékGlavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.nacionalna vrednota ▸ nemzeti értékneprecenljiva vrednota ▸ felbecsülhetetlen értékSlovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.dragocena vrednota ▸ nagy értékizjemna vrednota ▸ kivételes értékestetske vrednote ▸ esztétikai értékekogrožati vrednote ▸ értékeket veszélyeztetohraniti vrednote ▸ értékeket megőrizV okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.zavedati se vrednot ▸ értékekkel kapcsolatos
3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez. - vŕl (-a -o) adj.
1. degno, onesto, probo, leale; virtuoso:
vrl človek galantuomo
2. bravo, diligente:
vrla gospodinja brava massaia - vŕsta (-e) f
1. fila; riga:
sedež v prvi vrsti parterja posto nella prima fila della platea
postaviti se v vrsto mettersi in fila, in riga
vrsta za vstopnice fila per i biglietti
2. riga:
natipkati trideset vrst na stran dattilografare trenta righe per pagina
3. (večja množina) serie:
vrsta potresnih sunkov una serie di scosse sismiche
4. fila, rango:
stranka širi svoje vrste il partito amplia le proprie file
strniti vrste serrare le file
5. specie, tipo:
navesti vrsto in kakovost blaga riportare tipo e qualità della merce
nova vrsta mednarodnega financiranja un nuovo tipo di finanziamento internazionale
on je druge vrste človek è un altro tipo di uomo
izdelovati opremo vsake vrste fabbricare attrezzature di ogni specie
6. (celote rastlin in živali) specie:
spreminjanje rastlinskih vrst mutamento delle specie vegetali
iztrebljanje živalskih vrst sterminio delle specie animali
rod in vrsta genere e specie
endemna vrsta specie endemica
7. biti na vrsti, priti na vrsto essere la volta di qcn., essere di turno:
ko je prišla vrsta nanj, je vstopil quando fu la sua volta, entrò
pren. zdrav je in mlad, vendar bo prišla tudi nanj vrsta è giovane e sano, eppure prima o poi verrà il suo turno (per ammalarsi, morire)
nesreče so na vrsti (se vrstijo)
vsak dan ogni giorno una disgrazia; le disgrazie si susseguono di giorno in giorno
8. (stopnja kakovosti) ordine, categoria, qualità, classe:
blago prve, druge vrste merce di prima, di seconda qualità
prenočevati v hotelu druge vrste pernottare in un albergo di terza categoria
mojster prve vrste un maestro eccellente, di primo, di primissimo ordine
9. (v adv. rabi) v prvi vrsti in primo luogo, anzitutto:
knjiga je namenjena v prvi vrsti odraslim il libro è destinato anzitutto agli adulti
10. agr. (red) fila
11. (ruska dolžinska mera) nekdaj versta
12. muz., mat. serie
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. držati komu vrsto stare in fila al posto di qcn.
klicati po vrsti chiamare, fare l'appello per ordine
pren. napisati, povedati med vrstami scrivere, dire fra le righe
postaviti neko kulturo v isto vrsto s considerare una cultura di pari dignità, di pari importanza che
pren. biti, stati v boju v prvi vrsti battersi, lottare in prima fila
nadloga prve vrste una calamità di prim'ordine
divergentna, konvergentna vrsta serie divergente, convergente
obrt. vrsta petelj fila di maglie
šah. osnovna vrsta prima, ottava traversa; kor. fila
lingv. besedna vrsta parte del discorso
glagolska vrsta coniugazione
lit. književna vrsta genere letterario
geogr. gorska vrsta catena di montagne
šport. krilska, napadalna vrsta linea mediana, di attacco
strojn. tolerančna vrsta serie di qualità
anat. vrsta zob fila, chiostra dei denti
obl. vrsta gumbov bottoniera
vrsta gumbov in gumbnic abbottonatura
film. vrsta zaporednih prizorov sequenza
šport. vrsta zaporednih strelov (v vrata), udarcev (pri boksu) tambureggiamento - vsák (pridevniško) chaque , (samostalniško) chacun ; (splošno) tout
vsak hip à tout moment, à chaque moment (ali instant)
ob vsaki uri à toute heure
vsak dan chaque jour, tous les jours
vsak drugi dan tous les deux jours
vsak prvi v mesecu tous les premiers du mois, à chaque premier du mois
vsaka tretja hiša une maison sur trois
brez vsakega dvoma sans nul doute
brez vsakega komentarja sans aucun commentaire
vsak izmed njih chacun d'eux
vsak čas pride il arrive d'un moment à l'autre
vsak človek mora umreti tout homme doit mourir - vsiljív importuno; molesto
vsiljiv človek fam chinche m, pegote m - vtikljív (-a -o) adj.
1. inseribile, innestabile
2. pren. indiscreto, invadente:
vtikljiv človek ficcanaso - vûk m, mn. vûci in vȕkovi
1. zool. volk, Canis lupus: vuk dlaku mijenja a ćud nikada; gladan kao vuk; mi o -u, a vuk na vrata; živom se -u rep ne mjeri ne draži, ne napadaj tistega, ki ti lahko škodi; vuci siti a ovce na broju; krsti -a, a vuk u goru človek s slabimi lastnostmi je nepoboljšljiv; povika na -a, a lisice meso jedu krivda se pripisuje nekomu drugemu
2. med. volk, sedno
3. junak, korenjak: pozdravljam sve lavove i gorske vukove
4. bot. poljski črnilec, Melampyrum arvense - vulgar ljudski; vulgaren, prostaški; navaden, vsakdanji, trivialen; splošen, splošno znan
expresión vulgar prostaški (suruv) izraz
hombre vulgar poprečen človek, poprečnež
latín vulgar vulgarna latinščina
lengua vulgar ljudski jezik - vulgáren vulgar; coarse, ill-mannered; common
vulgáren človek a vulgarian
vulgáren (prostaški) jezik the language of the gutter
vulgárna latinščina Vulgar Latin - Wand, die, (-, Wände) stena; alpinistisch stena, ostenje; Geographie von Trogtälern: pobočje; [Schiffahrt] Schifffahrt platnica (škripca); figurativ zid; spanische Wand španska stena; weiß wie eine Wand bel kot zid; die eigenen vier Wände lastni zidovi; figurativ eine Wand von Schweigen zid molka; Wand an Wand wohnen mit biti neposreden sosed z; an die Wand drücken/spielen potisniti ob zid; an die Wand stellen jemanden postaviti pred zid (ustreliti); für/gegen eine Wand reden govoriti gluhim ušesom; es ist, um die Wände hochzugehen človek bi skočil iz kože
- want1 [wɔnt] samostalnik
pomanjkanje; stiska, revščina, siromaštvo; potreba, nujna potreba, nujno potrebna (željena) stvar
(tudi množina) želja, zahteva
ameriško, pogovorno iskanje, ponudba službe
for (ali from) want of zaradi pomanjkanja
a longfelt want dolgo (časa) občutena potreba
for want of s.th. better ker ni boljšega
want of care nebrižnost, nepazljivost
want of sense nespametnost
want of thought nepremišljenost
to be in want of (nujno) potrebovati; biti brez, ne imeti (česa)
I am in want of a dress (nujno) potrebujem obleko
he is a man of few wants on je človek, ki se zadovolji z malim
to be in want živeti v pomanjkanju, v revščini
to fall in want pasti v pomanjkanje, v revščino, obubožati - weight1 [wéit] samostalnik
teža; tehtanje, merjenje; odtehtana količina; telesna teža; mera za težo; utež; težina, breme, pritisk
figurativno breme, odgovornost; pomen, pomembnost, važnost, vrednost; vpliv, ugled
by weight po teži
weights and measures uteži in mere
under weight trgovina pod težo, prelahek
weight of metal teža granat, ki jih ladijski topovi lahko izstrelijo naenkrat
dead weight lastna teža (nekega telesa)
gross, net weight bruto, neto teža
man of weight vpliven, pomemben človek
the weight of evidence teža dokaznega materiala
live weight živa teža
putting the weight šport met krogle
sold by the weight prodajan (na prodaj) po teži
to carry weight with imeti velik vpliv na
to give good (short) weight dati dobro (preslabo) težo
to have a weight of 10 pounds tehtati 10 funtov
to lose weight izgubiti na teži, shujšati
to lose in weight figurativno izgubiti na važnosti
to make one's (ali the) weight imeti pravilno težo (džokej)
what is your weight? koliko tehtate?
to pull one's weight figurativno pošteno se lotiti
to put the weight šport metati kroglo, kladivo
to put on (ali to gain) weight pridobiti na (telesni) teži, zrediti se
to try the weight of s.th. potežkati, v roki tehtati kaj - while2 [wail] veznik
medtem ko, dokler, za časa; čeprav, dasi
never, while I live nikoli, dokler sem jaz živ
while he is not poor čeprav ni siromašen
while our opponent, he is not our enemy čeprav je naš nasprotnik, ni naš sovražnik
while on my way back med (mojo) potjo nazaj (domov)
while there is life there is hope človek upa, dokler živi
while at school he never worked ves čas, ko je bil v šoli, ni nič delal