Franja

Zadetki iskanja

  • kimono samostalnik
    1. (tradicionalno oblačilo) ▸ kimonó
    svilen kimono ▸ selyemkimonó
    japonski kimono ▸ japán kimonó
    tradicionalni kimono ▸ hagyományos kimonó
    rokav kimona ▸ kimonó ujja
    oblečen v kimono ▸ kimonóba öltözött
    nositi kimono ▸ kimonót visel
    obleči kimono ▸ kimonót felvesz, kimonót húz
    Na koncertu so se najprej predstavile gostje, ki so v tradicionalnih japonskih kimonih zapele pet japonskih ljudskih pesmi. ▸ A hangversenyen először a vendégek mutatkoztak be, akik hagyományos japán kimonókban énekeltek el öt népdalt.
    Nekatere matere nosijo ta kimono ob obredih, na katerih sprejemajo otroke v šolo. ▸ Néhány anyuka ezt a kimonót azokon a szertartásokon hordja, amelyeken a gyerekeket felveszik az iskolába.
    Kimono se ji je zdel udobnejši kot zahodnjaška oblačila. ▸ A kimonó kényelmesebbnek tűnt neki, mint a nyugati öltözékek.

    2. (v športu) ▸ kimonó
    tekmovalni kimono ▸ versenykimonó
    karatejski kimono ▸ karate kimonó, karatekimonó
    obleči kimono ▸ kimonót felvesz
    nositi kimono ▸ kimonót hord
    Ste si vedno želeli obleči kimono in odkriti svoje sposobnosti v karateju? ▸ Szeretett volna mindig kimonóba öltözni, és felfedezni karate tudását?
    Ko na treningu oblečejo kimono, se spoštljivo priklonijo, pozdravijo in tako nevede umirjajo telo, um in duha. ▸ Amikor edzésen felveszik a kimonót, tisztelettudóan meghajolnak, köszönnek, és így tudat alatt megnyugtatják a testüket, az elméjüket és a szellemüket.
    Tekmovanje v judu poteka v obliki dvobojev, tekmovalci so razdeljeni v kategorije po teži in nosijo obvezen kimono. ▸ A cselgáncsverseny párviadalok formájában zajlik, a versenyzőket a testsúlyuk alapján kategóriákba sorolják, kötelező viseletük a kimonó.

    3. (jutranja halja) ▸ kimonó
    nositi kimono ▸ kimonót hord
    svilen kimono ▸ selyemkimonó
    Vi v usnjenem spodnjem perilu in črnih škornjih, ona v svojem najljubšem svilenem kimonu, z masažnim oljem v roki. ▸ Ön bőralsóneműben és fekete csizmában, ő a kedvenc selyemkimonójában, masszázsolajjal a kezében.
    Imeti denar pomeni, da pri petinpetdesetih na plaži lahko slečeš svoj svileni kimono in pokažeš svojo lepo izdelano zadnjico. ▸ Sok pénzt birtokolni annyit tesz, hogy ötvenöt éves korban a strandon levetheted a selyemkimonódat, és megmutathatod formás hátsódat.
    Tisti kopalni plašč me je spominjal na Seana Conneryja: ko je bil agent z dovoljenjem za ubijanje, je bil pogosto v brisači ali v haljici ali v kimonu. ▸ Az a fürdőköpeny Sean Conneryre emlékeztetett: amikor olyan ügynököt játszott, akinek engedélye volt a gyilkolásra, gyakran törölközőben, köpenyben vagy kimonóban volt.
  • kipénje (vrenje) boiling, boil, seething, seethe; (valovanje) surge

    kipénje morja ob obalo surf
  • klatschen ploskniti, čofniti, tolči (gegen ob), udariti (gegen ob); eine klatschen primazati klofuto; Beifall klatschen ploskati; (ausplaudern) izklepetati; intransitiv opravljati
  • klop2 [ó] ženski spol (-i …) die Bank, za sedenje: die Sitzbank; -bank (cerkvena Kirchenbank, kamnita Steinbank, šport kazenska Strafbank, ob peči Ofenbank, v parku Parkbank, za obtoženca Anklagebank, za poslušalce Zuhörerbank, za priče Zeugenbank, šport za rezervne igralce Ersatzbank, Auswechselbank, Reservebank, kotna Eckbank, krožna Rundbank, lesena Holzbank, oblazinjena Polsterbank, šolska Schulbank, vrtna Gartenbank)
    klopi množina Bänke množina, cerkvene: das Gestühl, Kirchengestühl
    figurativno drgniti šolske klopi die Schulbank drücken
  • knapp (engsitzend) tesen; (kaum ausreichend) pičel, omejen, skopo odmerjen; zeitlich: nepoln, slab (knapp zwei Jahre nepolni/slabi dve leti), komaj (komaj dve leti), knapp 10 Minuten komaj 10 minut, slabih 10 minut; Worte: zgoščen, skop, nekaj (in knappen Worten v nekaj besedah); Sieg, Mehrheit: tesen; knapp bemessen skopo odmerjen; knapp vor/neben neposredno pred/ob; mit knapper Not komajda; knapp an na tesnem z; knapp bei Gelde na tesnem z denarjem; Adverb komaj, komajda; X geht es knapp X komaj shaja
  • knjig|a1 ženski spol (-e …) das Buch; z veliko ilustracij: das Bildbuch, der Bildband
    politično: bela knjiga das Weißbuch
    modra knjiga das Blaubuch
    zelena knjiga das Grünbuch
    -buch (pravljic Märchenbuch, spominov Erinnerungsbuch, za dekleta Mädchenbuch, kuharska Kochbuch, lesorezna Blockbuch, mašna [Meßbuch] Messbuch, mladinska Jugendbuch, nabožna Erbauungsbuch, Andachtsbuch, najljubša Lieblingsbuch, otroška Kinderbuch, priročnik Sachbuch, sanjska Traumbuch, snemalna Drehbuch, Filmdrehbuch, spolno vzgojna Aufklärungsbuch, strokovna Fachbuch, v osmerki der Oktavband, žepna Taschenbuch)
    spominska knjiga das Gedenkbuch, das Poesiealbum
    … knjige/knjig Buch-, Bücher-
    (nakup/nakupovanje der Bücherkauf, opora za die Buchstütze, Bücherstütze, poseben ljubitelj der Büchernarr, razstava die Buchausstellung, seznam das Bücherverzeichnis, sežiganje die Bücherverbrennung, zbirka/zbiranje die Büchersammlung)
    biti nor na knjige ein Büchernarr sein
    sedeti ob knjigah/nad knjigami über den Büchern sitzen
    figurativno knjiga s sedmimi pečati ein Buch mit sieben Siegeln
    | ➞ → lekcionar
  • knock2 [nɔk]

    1. prehodni glagol
    udariti, suniti; tolči, trkati, potrkati (at, on na, po)
    pogovorno osupniti, zaprepastiti, sapo vzeti
    ameriško, sleng ostro kritizirati, zmesti

    2. neprehodni glagol
    tolči, razbijati, trkati; trčiti, udariti (against, into ob, v)
    ropotati (motor)
    ameriško, pogovorno godrnjati

    to knock the bottom out of dokazati neresničnost, izpodbiti kaj
    to knock cold udariti do nezavesti
    to knock at an open door po nepotrebnem se truditi
    to knock on the head ubiti, udariti do nezavesti; figurativno zadati udarec, onemogočiti kaj
    to knock one's head against (a brick wall) udariti z glavo ob zid; figurativno riniti z glavo skozi zid
    to knock s.th. into s.o.; ali to knock s.th. into s.o.'s head vtepsti komu kaj v glavo
    to knock all of a heap presenetiti, osupniti
    to knock into a cocked hat uničiti, izmaličiti; zaprepastiti, potolči (nasprotnika)
    to knock home dobro zabiti; figurativno vtepsti komu kaj v glavo
    to knock to pieces razbiti na koščke
    to knock into shape navaditi na red
    to knock s.o. into the middle of next week udariti koga, da odleti; ven vreči, nagnati
    to knock sideways vreči iz tira
    sleng what knocks me kar mi ne gre v glavo
  • kocine se naježijo komu frazem
    (o telesni reakciji) ▸ libabőrös lesz
    Ko je več kot 30.000 Škotov v en glas ob podpori orkestra na dude zapelo njihovo himno, so se tudi vsega najhujšega vajenim ljubiteljem nogometa naježile kocine po telesih. ▸ Amikor több mint 30 000 skót egy emberként énekelte a nemzeti himnuszt dudazenekar kíséretében, még a legrosszabbhoz szokott futballszurkolók is libabőrösek lettek.
    Sopomenke: kocine gredo pokonci komu, kocine se postavijo pokonci komu, kocine stojijo pokonci komu
  • kocine se postavijo pokonci komu frazem
    (o telesni reakciji) ▸ libabőrös lesz, feláll a szőr a hátán [od negativnih čustev]
    Noč čarovnic je čas, ko televizijske postaje preplavijo filmi, ob katerih se nam kocine postavijo pokonci. ▸ A Halloween az az időszak, amikor a tévécsatornákat elárasztják olyan filmek, amelyektől feláll a szőr a hátunkon.
    Privržencem skupine U2 so se že ob prvem poslušanju dueta kocine postavile pokonci. ▸ A U2 együttes rajongói már a duett első meghallgatásakor libabőrösek lettek.
    Sopomenke: kocine gredo pokonci komu, kocine stojijo pokonci komu, kocine se naježijo komu
  • kòl pale; pole; stake; post

    oporni kòl (ob drevesu) prop
    mučilni kòl stake
    stavbe na kòléh lake-dwellings pl, (mostišče) fascine dwelling
    nasaditev, nataknitev na kòl zgodovina impalement
    nasaditi, natakniti na kòl to impale
    ograditi s kòli to stockade, to palisade
    podreti s kòli to stake
    privezati na kòl (žival) to tether to a stake
    prebosti s kòlom to stake
  • komemorácija (-e) f commemorazione; rievocazione;
    komemoracija ob stoletnici parentali
  • kommen (kam, gekommen)

    1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo

    2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti

    3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj

    4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti

    5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane

    6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati

    7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz

    8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride

    9. wie kommt es... kako to, da
    an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
    auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
    aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
    außer: außer Atem kommen priti ob sapo
    durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
    hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
    in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
    mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
    über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
    um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
    von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
    zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan
  • kon|ec1 [ô] moški spol (-ca …)

    1. top, oster, zgornji, spodnji: das Ende
    figurativno konec sveta (zelo daleč) das Ende der Welt (na konu sveta am Ende der Welt, z drugega kona sveta vom andern Ende der Welt)
    -ende (prednji Vorderende, zadnji Hinterende, topi Stumpfende, naselja Ortsende, stopnic Treppenende, kite Zopfende, vrvi Seilende, Tauende); (skrajni rob) vasi, gozda: der Ausgang; (vršiček) die Spitze; (odrastek) der Zipfel; vrstice: der Ausgang, das Ende

    2. (prenehanje) das Ende, -ende (kvartala Quartalsende, leta Jahresende, meseca Monatsende, tedna Wochenende, pouka Schulende, semestra Semesterende, sezone Saisonende, vojne Kriegsende); (zaključek) der [Schluß] Schluss, -[schluß] schluss (oddaje [Sendeschluß] Sendeschluss, poslovnega časa [Ladenschluß] Ladenschluss, službe [Dienstschluß] Dienstschluss, šole [Schulschluß] Schulschluss); (dokončanje) der [Abschluß] Abschluss
    konec delovnega časa der Feierabend

    3. (propad, uničenje) das Ende, der Untergang
    konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
    konec časov/vseh dob das Ende der Zeiten
    (smrt) das Ende

    4. (iztek) dobe: der Ausgang, (izzvenevanje) der Ausklang

    5. (izid, rezultat) der Ausgang

    6.
    česa je konec (kaj se je končalo) (etwas) ist zu Ende (premirja/mojega potrpljenja je konec der Waffenstillstand/ meine Geduld ist zu Ende)
    konec je! [Schluß] Schluss!/jetzt ist aber [Schluß] Schluss!/[Schluß] Schluss damit!
    zdaj pa konec! Und damit gut!
    kon je (z) es ist [Schluß] Schluss (mit), es ist vorbei (mit)
    konec je z menoj es ist um mich geschehen
    |
    narediti konec (umreti) umkommen, čemu [Schluß] Schluss machen mit
    narediti konec početju nekoga: (jemandem) das Handwerk legen
    storiti konec (umreti) dran glauben müssen, umkommen, sein Leben verlieren
    |
    brez konca ohne Ende, endlos
    brez konca in kraja endlos, nie enden wollend
    biti brez konca in kraja kein Ende nehmen (wollen), nicht enden wollen
    do konca (do izteka) bis zum Ende, bis zuletzt
    do žalostnega konca bis zum bitteren Ende
    od začetka do konca von vorne bis hinten, vom Anfang bis zum Ende
    do konca prstov bis in die Fingerspitzen
    do konca (vse) pojesti/porabiti ipd.: restlos
    do konca pojesti/popiti (den Teller) leer essen, (das Glas) leer trinken
    do konca odpreti radio, televizor: voll aufdrehen
    potisniti do konca durchtreten, durchdrücken
    do konca povedati/speči ausreden/ausbacken
    iti do konca bis zum Ende gehen, figurativno bis zum Äußersten gehen
    iti/priti do konca čemu: einer Sache auf den Grund gehen/kommen
    priti do konca komu: (jemandem) beikommen
    h koncu aufs Ende zu
    iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
    na konec aufs Ende
    na koncu am Ende, zu Ende
    na koncu meseca am Monatsende
    biti čisto na koncu am Ende sein, vor dem Ruin stehen
    biti na koncu z živci mit den Nerven herunter sein
    biti na koncu s svojimi močmi am Ende seiner Kraft sein
    stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben
    ob koncu am Ende
    ob koncu meseca/leta zum Monatsende/Jahresende
    ob koncu tedna am Wochenende
    ob koncu vojne bei Kriegsende
    od konca do kraja von A bis Z, restlos
    od zadnjega konca von hinten
    pred koncem vor dem Ende
    pred koncem vojne vor Kriegsende
    pri koncu gegen Ende
    biti pri koncu s čim am Ende sein mit
    proti koncu gegen Ende
    proti koncu vojne gegen Kriegsende
    proti koncu zime/poletja im Spätwinter/Spätsommer
    proti koncu leta spät im Jahr
    s koncem zum Ende
    s koncem četrtletja zum Quartal/Quartalsende
    za konec für das Ende
    znak za konec das [Schlußzeichen] Schlusszeichen
    znak za konec alarma die Entwarnung, das Entwarnungszeichen
    znak za konec tekme der Abpfiff, [Schlußpfiff] Schlusspfiff
  • konec tedna [ô é] moški spol (vikend) das Wochenende
    za konec tedna Wochenend- (izlet der Wochenendausflug, priloga die Wochenendbeilage)
    pravo zapor ob koncu tedna za mladostnike: der Wochenendarrest
    | ➞ → sobotni
  • kȍnjskī -ā -ō konjski: konjski vašar; -a dlaka, zaprega, hrana; konjski rep etn. okrasni predmet in znak priznanja, npr. paša z dvema, s tremi konjskimi repi, ob slovesnostih se je k. rep nosil v sprevodu pred dostojanstvenikom; -e uši bot. dvolistni vimenjak: konjski bosiljak bot. vodna meta; konjski karanfil bot. temno rdeči, mnogocvetni nagelj; konjski rep bot. ostrožnik; -o kopito bot. kopitnik; -a smrt zool. kovinsko modri kačji pastir; -a snaga konjska moč; -e širine pas slabih vetrov na področju pasatov; -a balega konjska figa
  • konvenírati to suit; to fit; to be suitable (for); to be appropriate (for)

    ta klima mi ne konvenira this climate does not suit me
    kar enemu konvenira, drugemu ne (figurativno) one man's meat is another man's poison
    pridi jutri, če ti konvenira come tomorrow if that suits you
    bi ti konveniralo, da bi se sešla ob...? would it be convenient for you to meet me at...?
  • Kopf, der, (-/e/s, Köpfe) glava; bei der Schublade: glavica; beim Leder: čelina; beim Hut: oglavje; einer Gruppe: čelo, vrh; bei Zeitungen: glava, zaglavje; bei Bergen: vrh, vršac; bei Flugzeugen: nos; ein roter/hochroter Kopf ves rdeč/zaripel obraz
    an: sich an den Kopf greifen prijeti se za glavo; an den Kopf werfen metati v glavo, figurativ v obraz; an Kopf und Kragen gehen iti za nohte; Kopf an Kopf glava pri glavi, z glavo pri glavi
    auf: auf dem Kopf na glavi; auf den Kopf na glavo; auf den Kopf stellen postaviti na glavo; auf den Kopf setzen dati na glavo; auf dem Kopf stehen biti narobe, stati na glavi; auf den Kopf zusagen v obraz povedati; das Geld auf den Kopf hauen razmetavati denar; auf den Kopf fallen pasti na glavo; er ist auf den Kopf gefallen je padel na glavo (ni čisto pri pravi); auf (seinen) Kopf einen Preis setzen razpisati nagrado na (njegovo) glavo; den Nagel auf den Kopf treffen zadeti žebelj na glavo
    aus: aus dem Kopf iz glave, na pamet; aus dem Kopf aufsagen na pamet povedati; (sich) aus dem Kopf schlagen izbiti (si) iz glave; nicht aus dem Kopf wollen ne iti (in ne iti) iz glave (ne gre in ne gre ...); sich die Augen aus dem Kopf gucken naprezati oči, napenjati oči
    bei: beim Kopf nehmen prijeti za glavo (in poljubiti)
    durch: durch den Kopf fahren jemandem prešiniti koga; sich etwas durch den Kopf gehen lassen premisliti, razmisliti; (sich) eine Kugel durch den Kopf jagen ustreliti (se) v glavo
    in: in den Kopf v glavo; sich etwas in den Kopf setzen vtepsti si v glavo; das geht mir nicht in den Kopf ne gre mi v glavo; in den Kopf steigen stopiti/udariti v glavo
    im: etwas frisch im Kopf haben imeti še dobro/sveže v spominu; im Kopf behalten obdržati v glavi, zapomniti si (kaj); im Kopf rechnen računati na pamet; im Kopf herumgehen hoditi po glavi/ne iti iz glave; nicht ganz richtig im Kopf sein ne biti čisto pri pravi
    mit: mit bloßem Kopf razoglav; mit dem Kopf voran z glavo naprej, na glavo; mit dem Kopf durch die Wand z glavo skozi zid; mit dem Kopf gegen die Wand rennen zaletavati se z glavo ob zid; etwas mit seinem Kopf bezahlen plačati z glavo; mit dem Kopf unter dem Arm kommen komaj se privleči
    nach: nach (seinem) Kopf gehen biti po (njegovi) glavi
    pro: pro Kopf po glavi
    über: über den Kopf ziehen potegniti čez glavo; über dem Kopf nad glavo; bis über den Kopf čez glavo/čez ušesa (in Schulden v dolgovih) ; über dem Kopf zusammenbrechen zrušiti se (človeku) nad glavo; über den Kopf laufen funkcionirati preko razuma; über den Kopf wachsen zrasti čez glavo; über jemandes Kopf hin entscheiden odločati preko čigave glave (prezreti koga); eins über den Kopf kriegen dobiti jo po glavi
    um: es geht um (deinen) Kopf gre za (tvojo) glavo; um Kopf und Kragen za glavo
    von: von Kopf bis Fuß od nog do glave, od glave do peta
    vor: wie vor den Kopf geschlagen čisto preč sem (tega res ne razumem); vor den Kopf stoßen užaliti koga
    zu: zu Kopfe steigen stopiti v glavo
    ein: ein heller Kopf figurativ bistra glava; einen Kopf größer za glavo večji; einen Kopf kleiner/kürzer za glavo manjši; einen Kopf kürzer machen skrajšati za glavo (obglaviti); einen harten Kopf haben imeti trdo glavo, biti trmast; einen heißen Kopf haben imeti vročo glavo/vročino; einen schweren/dicken Kopf haben imeti težko glavo; einen kühlen/klaren Kopf bewahren ohraniti hladno/trezno glavo; einen roten Kopf bekommen zardeti
    den: den Kopf schütteln majati z glavo; den Kopf neigen/senken skloniti glavo; den Kopf einziehen potegniti glavo med rame; den Kopf verlieren izgubiti glavo; sich den Kopf einrennen razbiti si glavo; den Kopf verdrehen jemandem figurativ zmešati (koga), zmešati (komu) glavo; den Kopf in den Sand stecken tiščati glavo v pesek; jemandem (ordentlich) den Kopf waschen oprati glavo ( tudi figurativ ); den Kopf abreißen figurativ odgrizniti glavo; jemandem den Kopf zurechtrücken pošteno jih napeti (komu); den Kopf hochtragen visoko nositi glavo; den Kopf oben behalten ne izgubiti poguma, ne dati se; den Kopf hängen lassen povešati/povesiti glavo; den Kopf hinhalten für jemanden odgovarjati namesto koga; den Kopf unter dem Arm tragen biti pobit/utrujen; den Kopf voll haben imeti polno glavo (skrbi); sich den Kopf zerbrechen razbijati si glavo; sich die Köpfe heiß reden strastno diskutirati
    der: der Kopf brummt/schwirrt (mir) v glavi mi šumi/brenči; ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht ne vem, kje se me glava drži; der Kopf steht (mir) nicht nach ... ni (mi) do ...; seinen Kopf: seinen Kopf durchsetzen uveljavljati svojo voljo; seinen Kopf für sich haben imeti svojo glavo; Kopf hoch! Glavo pokonci!; Kopf und Kragen figurativ verlieren: (izgubiti) glavo; Kopf oder Schrift glava ali cifra
    Köpfe: die Köpfe zusammenstecken stakniti glave
  • kot3

    1. (enako kot) wie (bel kot sneg weiß wie Schnee), (kot kak, kot bi bil) wie ein (močan kot medved stark wie ein Bär, obnaša se kot (kak) pesnik er tritt wie ein Dichter auf)
    kot sledi (takole) wie folgt, [folgendermaßen] folgendermaßen
    kot že ime pove/kot pove že ime wie schon der Name sagt

    2.
    tako … kot so … wie
    prav tako …, kot ebenso …, wie (tako razcapan kot on so/ebenso zerlumpt wie er)
    tako kot (in tudi) wie, sowie
    prav tako ne, kot [sowenig] so wenig/[ebensowenig] ebenso wenig, wie
    toliko … kot [soviel] so viel … wie/als
    prav toliko … kot [ebensoviel] ebenso viel … wie (toliko denarja kot njena sestra [soviel] so viel/[ebensoviel] ebenso viel Geld wie ihre Schwester)
    toliko kot [soviel] so viel wie ein (ta odgovor je bil toliko kot privolitev diese Antwort war [soviel] so viel wie eine Zusage)

    3. (drugače kot) als (starejši kot Peter älter als Peter, bolj iz sočutja kot iz ljubezni mehr aus Mitleid als aus Liebe, rajši umreti kot biti nesvoboden lieber sterben als unfrei sein)
    vse prej kot alles andere als
    drugače, kot sem si zamislil anders als ich es mir gedacht habe

    4.
    kot kdaj prej denn je zuvor
    kot sploh kdaj denn je

    5.
    kot da bi/kot da bi bil (kakor da bi) als ob s konjunktivom (zdelo se mi je, kot da bi bil čakal že ure in ure mir kam es vor, als ob ich schon Stunden über Stunden gewartet hätte)

    6.
    tako … kot (tudi) … sowohl … als (auch) …

    7. po rojstvu, poklicu ipd.: als (Peter kot zdravnik/njen mož/rojen Dunajčan Peter als Arzt/ihr Mann/ein geborener Wiener)

    8.
    kot le kaj unglaublich (spreten, kot le kaj unglaublich geschickt)
    kot le kdo wie kaum jemand
    kot le kje wie kaum woanders

    9.
    bel kot … -weiß (lilija lilienweiß)
    črn kot … -schwarz (oglje kohlschwarz)
    težak kot … -schwer (kamen steinschwer)
    trd kot … -hart (kamen steinhart, knochenhart)
    visok kot … -hoch (drevo baumhoch) ➞ → bel, črn, visok, velik, težak, trd, neumen …
  • kót1 angle; corner; nook; recess, retired spot

    pravi (ostri, topi) kót right (acute, obtuse) angle
    lomni kót angle of refraction
    odbojni kót angle of reflection
    vidni, zorni kót angle of sight, optic angle, visual angle, figurativno point of view
    deklinacíjski kót angle of declination
    sokot adjacent angle
    kót ob peči (zapeček) inglenook
    strel iz kóta šport corner kick, corner
    iskati kaj po vseh kótih to search high and low for something, to search every nook and cranny
    postaviti otroka v kót (kazen) to make a child stand in the corner
    mrtvi kót (avta) blind spot, vojska spot sheltered from enemy fire
    vrh kóta point of an angle
  • kovati v nebo frazem
    (poveličevati; povzdigovati) ▸ valamit az egekbe marasztal
    kovati v nebo kaj ▸ valamit az egekbe marasztal
    kovati v nebo koga ▸ valakit az egekbe marasztal
    Kritiki pa so umetnino na razstavi kovali v nebo. ▸ A kritikusok az egekbe marasztalták a műalkotást a kiállításon.
    Svet je onemel ob izgubi mladega poeta, ki so ga tako kritiki kot poslušalci kovali v nebo. ▸ Elnémult a világ a fiatal költő elvesztésekor, akit a kritikusok és a közönség is az egekbe marasztalt.
    Sopomenke: kovati v zvezde