Franja

useless [jú:slis] pridevnik
nekoristen, brezkoristen, neporaben, neuporabljiv; brezuspešen, brezploden, zaman, brez cilja
sleng bolehen, nerazpoložen, nesposoben za karkoli

it is useless to (speak) brez koristi (odveč) je (govoriti)
talking is useless, act! govoriti ne koristi nič, naredite kaj!
I'm feeling jolly useless to-day danes nisem za nobeno rabo, sem čisto zanič

uslúga service; favour; kindness; good turn

biti komu na uslúgo to be at someone's service
na uslúgo sem vam I am at your service
popolnoma sem vam na uslúgo I am wholly at your service
vas smem prositi za (neko) uslúgo? may I ask a favour of you?
imam prošnjo za posebno uslúgo I have a special favour to ask
izkazati, napraviti, storiti uslúgo to do (ali to render, to bestow) a favour (ali a service)
mi hočete napraviti uslúgo? will you do me a service?
napraviti dobro (slabo) uslúgo komu to do someone a good (a bad) turn
ponuditi svojo uslúgo to offer (ali to tender) one's services
povrniti uslúgo to repay (ali to pay back) a good turn, to return a favour
koristiti uslúge to utilize services
uslúga za uslúgo one good turn deserves another
veseli me, da sem vam lahkó na uslúgo (ob tej priliki) I am glad to be of service to you (on this occasion)

uslúga (-e) f

1. favore, piacere, cortesia; servizio; knjiž. servigio:
storiti uslugo komu fare un piacere (a), rendere un servigio (a)
biti komu na uslugo essere a disposizione di qcn.
na uslugo (sem vam) prego!, favorisca!
pren. narediti komu medvedjo uslugo rendere un cattivo servizio a qcn.

2. (storitev) servizio; prestazione:
gostinske, hotelske, obrtne, poštne usluge servizi alberghieri, artigianali, postali

uslúga favor m ; servicio m

medvedja (slaba) usluga un flaco servicio
na uslugo sem Vam estoy a su servicio
prosim Vas za (neko) uslogo le pido a usted un favor
izkazati, narediti uslugo komu hacer un favor a alg, prestar (ali rendir) un servicio a alg
ponuditi svoje usluge ofrecer sus servicios
prijateljska usluga servicio m de amigo
vrniti uslugo corresponder a un favor
napraviti slabo usluga komu hacer un flaco servicio a alg

uspéti (uspèm) | uspévati (-am) perf., imperf.

1. riuscire; aver successo, sfondare:
uspeti v poklicu riuscire nella professione
z novim proizvodom smo uspeli col nuovo prodotto abbiamo sfondato
izlet je uspel la gita ha avuto successo, è stata un successone

2. (z nedoločnikom za izražanje hotenega dejanja) riuscire:
uspeti rešiti riuscire a salvare
komaj sem jo uspel prepričati sono riuscito a malapena a convincerla

3. uspevati (imeti pogoje za rast; razvijati se) attecchire, allignare; crescere, prosperare:
v teh krajih pšenica ne uspeva da queste parti il grano non attecchisce
dojenček lepo uspeva il neonato cresce bene

ustréči to comply (with); to meet; to satisfy; to humour (komu someone)

ustréči prošnji, želji, zahtevi to comply with a request
ustregel sem njegovim željam I complied with his wishes
ustréči okusom koga to satisfy someone's tastes
ustréči svoji radovednosti to satisfy one's curiosity
njemu je težko ustréči he is hard to please (ali satisfy)

ūsus -ūs, m (ūtī)

1. raba, (u)poraba, (u)porabljanje, izkoriščanje, izraba, izrabljanje, poseganje po čem, úzus, navada, običaj: Plin., Q., Vell., Suet., Lamp., Amm., Icti. idr., armorum Cu., lini C., omnium rerum L., fons usui opportunus S., publicus usus H., nati in usum laetitiae scyphi H. za uživanje veselja, ad usum domesticum Ci., multa ad usum suum reservabat Ci., rem usui destinare Cu., quod satis in (za) usum est L., ferreus assiduo consumitur anulus usu O., fregit anulum, ne usui esset (da se ne bi uporabil (uporabljal), da ne bi rabil za … ) ad facienda pericula T., aliquid in usu habere C. rabiti, uporabljati, neminem in usu habes Plin. iun. nikogar ne uporabljaš za svoje opravke, naves non eundem usum celeritatis habebant C. niso bile zmogle enake hitrosti, in usu verbum esse coepit Sen. rh. je prišla v rabo, est mihi in usu Plin. iun. navajen sem, navado (v navadi) imam, pars umida … versa est in corporis usum O. v tvarino, (u)porabno za telo = v meso; occ. kot jur. t.t. (u)poraba = raba, izraba, užitek, uživanje tuje lastnine: usus et fructus Ci. ali usus fructusque Sen. ph.; pogosteje asindet. usus fructus Ci. poraba in užitek, usus (et) auctoritas Ci. (gl. auctoritas), usu capere (gl. usu-capio); meton. korist, prid, uporabnost, izkoristek, dobiček, dobitek, prednost, obresti, starejše obrestek: levis fructus, exiguus usus Ci., nescis, quem praebeat (sc. nummus) usum H., magnos usūs affere Ci., aliquis fuit usus in malo O., usui esse alicui Ci., S., N., Sen. rh. biti komu v korist (v prid), koristiti komu, ex usu esse Ter., C., Ci. koristiti, biti v korist, si quis usus mei est L. če morem kaj koristiti.

2. izvrševanje, opravljanje, vršitev, praksa: usus forensis Ci. izvrševanje odvetništva, odvetnikovanje, odvetniška služba, ad athletarum usum pertinere N. k atletskemu poslu (rokoborbi), homines traducere ab usu rerum rusticarum ad litem insolitam Ci., artis usus vulgaris Ci.; meton.
a) vaja: usus cotidianus et exercitatio C. vaja in urjenje, usu obduruerat civitatis patientia Ci., si usus magister est optimus Ci., usus magister egregius Plin. iun.
b) izurjenost pri izvajanju, izvrševanju česa, izkušnja, izkušnje, izkušenost, praksa: res posita in usu militari Ci., habere magnum in re militari usum C., duces usu praestantes N., nullius usūs imperator C., usu belli praestare N. po izkušenosti v vojni (v vojnih zadevah), usum in re publica habere Ci., amicitiam nec usu nec ratione habere cognitam Ci. niti po (osebnih) izkušnjah niti umevno (racionalno), usus ac disciplina C., usus eius provinciae C. izkušnje o tej provinci, usu rerum antecedere Ci. v poznavanju sveta, ars et usus T. teorija in praksa.

3. potreba, potrebščina, potrebnost, nuja, nujnost: in tot rerum usu necessario L., usum provinciae supplere Ci. nujne potreb(ščin)e, quae ad navium usum pertinent C. ladijske potrebščine, ad usum belli N., Cu. za potrebe vojne; usus est potreba je, treba je; abs.: mihi sic est usus Ter. brez tega pač ne morem biti, quando usus est Pl., si quando u. esset Ci., urbi multitudinem, ubi usus non esset (kadar bi ne bila potrebna), oneri rebatur esse L., de ceteris … dicemus, si usus fuerit Ci.; z abl. rei (v sl. gen.) ob dat. personae ali tudi brez njega: Gell. idr., usus est filio argenti minis Pl., si quid erit, quod extra magistratūs curatore usus sit Ci., naves, quibus consuli usus non esset L. ki jih konzulu ni manjkalo, tacere nequeo, quod tacito usus est Pl. ko je treba molčati, ad eam rem usus est homine astuto Pl.; z odvisnim stavkom: an quoiquamst usus homini, ut se cruciet? Ter. ali lahko ima kak človek potrebo … ; v enakem pomenu tudi usus adest: cum adesset usus C.; usus venit potreba nastopi: si usus veniat C., cum ad praetorem usus veniet Pl.; z abl. (v sl. gen.) ubi usus veniat consertā manu Pl.; ūsū venit, gl. ūsū-venit.

4. občevanje, druženje s kom, pozna(va)nje koga, (po)znanstvo s kom: Suet. idr., inter nosmet vetus usus intercedit Ci., in tanto usu nostro Ci. pri tako prisrčnem občevanju, cum Metellis erat ei non modo hospitium, verum etiam domesticus usus Ci., alicuius usum benevolentiamque retinere Ci. prijazno občevanje (ἓν διὰ δυοῖν); v obscenem smislu spolno občevanje, spolni odnos, polteno druženje: O., Tib.

ùsvista ž čudež, čudo: za -u ja ostadoh kod majke po čudnem naključju sem ostal pri materi

utmost [ʌ́tmoust, -məst]

1. pridevnik
skrajni, zadnji, najbolj oddaljeni
figurativno največji, najvišji

to the utmost boundaries do skrajnih meja
to accept with the utmost reluctance sprejeti z največjim odporom

2. samostalnik
skrajnost; maksimum; kar je le možno

at the utmost kvečjemu
to the utmost do skrajnih meja
to the utmost of one's power z vso svojo močjo
I did my utmost napravil sem, kar sem le mogel (kar se je le dalo)

vacciner [-ne] verbe transitif cepiti; familier napraviti imunega, ozdraviti

vacciner contre la variole cepiti proti kozam
être vacciné contre le tétanos biti cepljen proti tetanusu
je suis vacciné contre la peur sem imun, nesprejemljiv za strah

vadimōnium -iī, n (vas, vadis)

1. dajanje poroštva (jamstva, zagotovila, garancije), porokovanje (z jamstvom), jamčenje, garantiranje, zagotovitev, zagotavljanje, da bo kdo prišel določenega dne pred sodišče ali pa vsaj poslal pooblaščenca: Pl., Ca. ap. Gell., Varr., Val. Max., Iuv. idr., Romam vadimonii causā venire Ci., sine vadimonio disceditur Ci., vadimonium concipere Ci. spisati, facere Ci. dati (dajati) poroštvo, vadimonium ei imponere N. prisiliti koga k porokovanju, prignati koga k porokovanju, res esse in vadimonium coepit Ci. prišlo je do porokovanja, dali so si medsebojno poroštvo, eo vadimonia fieri L. tjakaj (da) naj se dajo poroštva, tam (da) naj poteka pravda, vadimonium missum facere Ci. odpustiti, est mihi vadimonium cum aliquo Ci. obvezan sem do koga v porokovanje.

2. meton.
a) prihod pred sodnika: vadimonium promittere Ci. obljubiti priti pred sodnika, obljubiti udeležiti se sodne razprave.
b) določeni dan, rok, datum, termin, nárok sodne razprave: vadimonia constituta Ci., vadimonium obire Ci., Plin. iun., P. F. ali venire ad vadimonium Ci. držati se roka, priti k sodni razpravi, naspr. v. deserere N., Ci. ne držati se roka, ne priti na sodno razpravo (obravnavo), vadimonium sistere Ca. ap. Gell., N., Ci. priti pred sodnika ob določenem roku; metaf.: tibi amatorem vadimonio sistam Ap. postavim po danem poroštvu ob roku pred sodnika, ut tu es, qui me convadatus es Veneriis vadimoniis? Pl. ki me ob roku poziva (kliče) pred Venero?

vague² [vag] adjectif nejasen, nedoločen, meglen; negotov, nezanesljiv; ohlapen, viseč (obleka); pust, neobdelan; masculin nedoločnost, nejasnost, negotovost; praznota

terre féminin vague pustota
notions féminin pluriel vagues megleni pojmi
avoir du vague dans la pensée nejasno misliti
je suis dans le vague ne vem pri čem sem
le vague à l'âme melanholija, svetobolje
regarder dans le vague (figuré) gledati v prazno
se perdre dans le vague tjavdan govoriti, (figuré) izgubiti trdna tla pod seboj
être très vague ne reči ne da ne ne

vagus 3 (indoev. kor. *u̯ag- upogniti, upogibati, (z)lomiti, soobl. h kor. *u̯aq- [gl. vacillō]; prim. gr. ἄγνῡμι, ἀγή lom, stvnem. wankon, wanchōn = nem. wanken, nem. wackeln, stvnem. winkan bočno se premikati, omahovati, kolebati, opotekati se)

1. sem in tja pohajajoč, potikajoč se (po svetu), klateč se, vandrajoč, križemkražem (po svetu) hodeč, begajoč, bloden, blodeč, nestalen, nestanoviten: Acc. ap. Non., O., Q., Sen. ph. idr., multitudo dispersa atque vaga Ci., cum vagus et exsul erraret Ci., Gaetuli vagi, palantes S. potikajoči se nestalneži, mercator H., navita Tib., vagi per vias T., matronae vagae per vias L., aves H. sem in tja letajoče (poletavajoče), pisces H. švigajoče; subst.: vagi quidam L. klateži, brezdomneži, brezdomci, brezdomski ljudje; enalaga: vaga vita Ci. hladno, gressus Mart., gradus, pedes O.

2. metaf. (o neživih subj. in abstr.)
a) premikajoč se, premičen, nestalen: Sen. ph. idr., sidera Ci. ali stellae Ci., Ap. premičnice, planeti, flumina H. blodno tekoče, Tiberis H. raztekajoča se, venti H. ali aura O. nestalno vejoči (vejoča), nestalno pihajoči (pihajoča), fulmina O. sem in tja švigajoči, harena H. bežen, lahek, crines O. frleči, vihravi, plapolavi, vagus in laxā pelle pes natat O. opleta (omahuje) sem in tja; subst.: vagae (sc. stellae) Ap. premičnice, planeti.
b) nestanoviten, spremenljiv, nestalen: turba, imago O., puella O. nestanoviten v ljubezni, vilicus Col. ali concubitus H. razuzdan, prešuštniški, vagus adhuc Domitius Vell. omahujoč med strankami, quam sit vaga volubilisque fortuna Ci., non vaga, sed stabilis sententia Ci., vagus animis Cat. blodeč v duhu, blodečega duha.
c) nenatančen, nedoločen, (pre)splošen: illam partem quaestionum adiungere oratori vagam et liberam Ci., nomen Plin., vagae admodum causae T.; occ. (o govoru) α) brez smotra in načrta bivajoč, nenačrtovan: solutum quiddam sit (sc. in oratione), nec tamen vagum Ci. β) na vse strani se raztezajoč: vagum illud orationis genus Ci.
d) površen, lahkomiseln: iuventa Mart. — Adv. vagē

1. na daleč okrog, širom(a), (na) široko (po): vage effusi per agros L.

2. metaf. raztreseno, razpršeno: Corn., Lucr., aliquid passim et vagē dicere Sen. ph.

vája exercise; drill; practice; training; coaching

gledališka vája (skušnja) rehearsal
proste váje gymnastic exercises pl, Swedish drill
ritmične váje callisthenics pl
telesna vája physical exercise
telovadna vája gymnastic exercise
orožne váje military exercises pl
protiletalske váje air-raid drill
municija za vájo practice ammunition
biti iz váje to be out of practice
sem čisto iz váje I am quite out of practice
manjka mi váje I am short of practice
váj naredi mojstra, z vájo se doseže popolnost practice makes perfect

vájen used (to); inured (to)

vájen sem mraza I am inured to cold
vájen sem delati pozno v noč I am used to working late

valeō -ēre -uī, valitūrus (iz indoev. kor. *u̯al- biti močan; prim. sl. vladati = lit. valdýti = let. vàldît, sl. vladar, sl. in hr. vladika škof, got. waldan = stvnem. waltan = nem. walten delovati, opravljati funkcijo, gospodariti, lat. Valerius, validus, valetūdō, valor, valēscō idr.)

I.

1. biti močen (močan), biti pri moči (močeh), biti krepek (krepak), imeti moč (moči), biti trden: Pl., Cels., Sen. ph. idr., plus valeo Ph. močnejši sem, valuit mea dextra valetque O., pedibus valere N. biti močnih (trdnih) nog, imeti močne (trdne) noge, biti dober hodec, biti pešec, cursu pedum valere V., non lingua valet O. nima moči, je omrtvel, animo parum valere S., Aur. biti slaboumen, quantum ignes animaeque valent V. zmorejo, quae valeant in talia pondera O. za tako težo, quantum dextrae ad caedendum valent Hirt., velocitate ad cursum valere Ci. biti sposoben za … ; occ.
a) (z inf.) imeti (telesno) moč, imeti dosti (telesne) moči, (z)móči, biti zmožen: Lucr., Suet. idr., nec valuere manūs educere telum O., valet ima summis mutare deus H., quid ferre recusent, quid (sc. ferre) valeant umeri H. zmorejo.
b) (o zdravilih) biti dober za kaj, pomagati pri čem, delovati, učinkovati pri čem, na kaj, učinkovit biti pri čem: valere ad id, ad omnia Cels., contra serpentium morsūs, adversus animal nominis sui Plin., aeque, parum, eodem Cels., potu, illitu, suffitu Plin.; (z inf.) imeti moč, (z)móči: Plin. idr., marrubii sucus … valet eiusmodi necare animalia Col.
c) (o glasovih) močno zveneti, močno doneti, krepko izgovarjati se: cum C ac similiter G non valuerunt, in T ac D molliuntur Q.

2. metaf. imeti moč, imeti vpliv, imeti veljavo, biti močen (močan), biti vpliven, biti mogočen, (z)moči, premoči, imeti premoč, opraviti, veljati, obveljati idr.: Pl., Ter., Enn. ap. Gell., L., T. idr., cuius late imperium valuit S., multum valere equitatu, pedestribus copiis C. imeti zelo močno konjenico, imeti močno pehoto, pedestribus copiis plus quam navibus valere N. imeti močnejšo pehoto kot ladjevje (mornarico), minus multitudine militum valere C. po številu vojakov biti slabši (šibkejši), imeti manjšo vojno moč, imeti manjše vojaške sile, qui plus opibus, armis, potentiā valent Ci., tantum valuit eloquentiā, virtute N., quantum gratiā, auctoritate, pecuniā valent C., potestis … constituere, hanc auctoritatem … quantum apud exteras nationes valituram esse existimetis Ci., in primis dicendo valebat N. bil je zlasti zelo vpliven (znamenit) govornik, apud quem ut multum valeret, multo labore … effecit N., plurimum inter eos Bellovacos et virtute et auctoritate et hominum numero valere C., utrum apud eos pudor an timor valeret C. ali premore več sram ali strah, ali je močnejši sram ali strah, quantum ego Marte, tantum valet iste loquendo O., rogando valere O. (z)moči s prošnjo, preces valuere O. so zmogle, so premagale, si vota valuissent O., apud quosdam merces valuit L., nil dona valuere V. niso nič opravili, niso imeli nobenega uspeha, eius ratio non valuit N. njegov nasvet ni obveljal, ut lex valeret, effecit N. uveljavil je zakon, crimen valet Ci. ali coniuratio valet S. zmaguje, haec fama valebat S. se je širila, valuit odium Ci. je prevladalo; namen oz. smoter se izraža s praep. ad, poklas. tudi z in z acc. moč (moči) imeti za kaj, imeti vpliv, moči vplivati na kaj, premoči kaj, pripomoči (pripomagati) k čemu, da se kaj stori: tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas valuisti Ci., perficiam, ut invidia mihi valeat ad gloriam Ci., multum ad terrendos nostros valuit clamor C., qui (sc. amici) parum valent in unius elati solacium Sen. ph. nas pač ne morejo potolažiti za smrt edinega; occ.
a) (z inf.) (z)moči, premoči: Lucr., Val. Max., Suet. idr., tantum valet mutare vetustas V., eos ferrum acutum reddere valet H., nemo consistere in axe me valet excepto O., suos a direptione castrorum continere non valuit L., res secundae valent commutare naturam Cu.; inf. se dostavlja v mislih: secutae, quantum valuere (sc. sequi) O., di mihi dederunt, quidquid valuere (sc. dare) O.; non (nec) valere s quin: nec potestas horum valuit, quin eos praeferrent L.
b) veljati, meriti na koga, kaj, leteti na koga, kaj, biti na koga ali kaj, nanašati se na koga, kaj, namenjen biti komu, čemu: Lact., id responsum quo valeret N., hoc eo valebat, ut ad decertandum cogerentur N., definitio in omnes valet Ci. velja za vse, hoc videtur contra te valere Ci.; pesn.: quo valeat nummus H. za kaj je dober.
c) (o denarju) veljati, imeti vrednost, biti vreden: Varr., Plin., Icti., Aug., Ambr. idr., dum pro argenteis X aureus unus valeret L.
d) (o besedah) imeti pomen, pomeniti (pomenjati): Varr., Corn., Q., Suet. idr., quaerimus verbum, quod idem valeat Ci., hoc verbum quid valeat, non vident Ci. —

II.

1. biti zdrav, biti pri zdravju, dobro se imeti, dobro se počutiti (naspr. aegrotare, aegrum esse): Ca., Acc. ap. Non., Auct. b. Alx., Plin. iun., Cels. idr., valeo et salvus sum Pl., valen? valuistin? (= valesne? valuistine?) Pl., valet Euristheus O., recte valere Pl., bene, melius valere Ci., minus ali minus recte valere Ci. biti bolan (bolehen), ne biti nič kaj zdrav, optime valere et gravissime aegrotare Ci., ut vales? Ter. ali ut valet? H. kako se ima(š) ali počuti(š)?, valere corpore Ci. = valere a corpore Pl. na telesu, telesno, stomacho Iuv., ab oculis Gell., nec minus valeo, quam corpore, mente O., a morbo valui, ab animo aeger fui Pl.; impers.: quid agitur, Saguristio? ut valetur? Pl. kako je kaj?, kako je z zdravjem?; od tod kot stalno besedilo na začetku pisem: si vales, bene est (s kraticami: S. V. B. E.) ali si vales, gaudeo (S. V. G.), pogosto s pristavkom: ego (equidem) valeo (E. V. ali E. Q. V.) Ci. ep.; tudi: cura, ut valeas Ci. ep. ostani lepo zdrav.

2. kot običajen poslovilni pozdrav: valḗ (redkeje valeas Pl.), valēte, valēbis zdrav ostani!, zdravi ostanite!, bodi (bodite) zdravi!, srečno!, zbogom!, valeto Pl., Ter. zdrav ostajaj!, iamque vale et nati serva communis amorem V.; poseb. „vale“ dicere; tudi kot sklop, pisano valĕdicere (gl. valĕ-dīcō) reči „pozdravljen“, reči „zdravstvuj“, reči „zbogom“, vzeti (jemati) slovo, posloviti (poslavljati) se, srečo si dati (dajati): sub noctem dixere „vale“ O., saepe „vale“ dicto (abl. abs.) rursum sum multa locutus O., vale dicere (valedicere) alicui Sen. ph.; pesn. tudi s skrajšanim e v zevu (vocalis ante vocalem corripitur): dictoque valē (abl. abs.) valĕ inquit et Echo O., longum, formose, valē valĕ inquit, Iolla V.; v enakem pomenu tudi dicere alicui valere: iam dixisse rebus humanis valere Ap., abstinatissime retinuit, ut liberti servique mane salvere, vesperi valere sibi singuli dicerent Suet. da so mu voščili dobro jutro in lahko noč; od tod iubere aliquem valere: iubeo vos valere Pl. da ste mi zdravi!, zdravstvujte!, bodite zdravi!, iussi te valere Ci. (rekel sem ti „zdravstvuj“ =) poslovil sem se od tebe; nam. vale dicere poznolat. valē facere ali kot sklop valĕfacere: Ap., Vulg., Aug. idr.; vale kot poslovilni pozdrav na koncu pisem: vale Ci. ep., vive, vale H., vive valeque H.; tudi kot slovo od mrtvih: Cat., Aus. idr., Palla, aeternum vale V. zdravstvuj (pozdravljen, zbogom) na veke!; metaf. kot izraz odklanjanja zbogom!, srečno!, pojdi!, proč z (s) … !: Pl., Ter., O., Cat. idr., sitalis est deus, valeat Ci., quaque valeant ista Ci., „haud mihi vitā est opus hac“ ait et „valeas“ H. pusti me pri miru, valeat Venus valeantque puellae Tib., valete curae Petr. — Od tod adj. pt. pr. valēns -entis, adv. valenter

1. močen (močak), krepek (krepak), silen, mogočen: Pl., V., Cels., Stat., Gell. idr., iuvenis O., robusti et valentes satellites Ci., homo imbecillus a valentissima bestia laniatur Ci., facit ira valentem O., membris valens Nessus O., valenter resistere Col.; metaf. (o neživih subj.): Col., Cels. idr., trunci valentes V., tunicae valentes O. močne, debele, coepit … spirare valentius Eurus O.

2. zdrav, čvrst: Pl., Varr., Pr., Cels. idr., medicus confirmat propediem te valentem fore Ci., puer, horā undecimā cum valens in publico visus esset, ante noctem mortuus est Ci., sensus sani et valentes Ci.; subst. valēns -entis, m zdravi (naspr. aeger): Ci.; metaf.: animi valentes Ci.

3. metaf.
a) močen (močan), mogočen, vpliven: tam valenti resistere Ci., cum valenti ore pugnare Ci., cupivit bellum componere, quo valentior postea congrederetur N., opibus valentes N., valens flamma O., oppidum malum atque valens S., oppida valentissima N.
b) močen (močan) ali krepek (krepak) = moč dajajoč, zdravje dajajoč (prinašajoč), zdravilen, tečen, izdaten, redilen, hranljiv: cibus, medicamenta Cels., remedia nimis valentia Ci.
c) močen (močan) = silen, hud: fricatio, morbus, vitium Cels.
d) močen (močan) = izdatno učinkujoč, učinkovit, tehten: fraus valentior quam consilium Ci., causa O., causae valentes Ci., argumenta Q., oratio minus valens Varr., valentium carminum libri H., valens dialecticus Ci., solacium valentissimum Sen. ph., valente dicere ali valenter (dictum) Val. Max. krepko, s poudarkom, živo.

valer* veljati, vreden biti, veljaven biti; stati, znašati; donašati; sposoben biti, biti (pripraven) za; pomemben biti; prevladati, močnejši biti

valer un dineral stati ogromno denarja
valer con uno imeti vpliv pri kom, doseči kaj pri kom
valer por dos veljati za dva
valer mucho veliko vreden biti
eso no vale nada to ni nič vredno, to je brez vrednosti
valer el precio biti vreden svoje cene
hacer valer uveljaviti
más vale (valiera) bolje je (bi bilo)
¡así vale más! tako je bolje! toliko bolje!
¡aquí no vale perder el tiempo! tu ne smemo izgubljati časa!
aquí no valen bromas s tem se ni šaliti
¡eso no vale! tako ne gre!
¡vale! zdravstvuj!
¡válgame Dios! bog ne daj! česa ne poveste!
valga lo que valiere naj se zgodi, kar hoče; za vsako ceno
eso me valió un gran disgusto zaradi tega sem imel veliko nevšečnosti
tanto vales cuanto tienes denar je sveta vladar
no es literatura ni cosa que lo valga to je vse drugo kot literatura
no le valdrán excusas ne bodo mu pomagali nobeni izgovori
valerse de a/c izkoristiti kaj, rabiti kaj
valerse de alg. zateči se h komu
¡de ello se vale! to je njegov izgovor!
valerse de astucia uporabiti zvijačo
valiéndose de amenazas z grožnjami
valerse de un derecho uporabiti pravico
valerse de todos los medios vse sile napeti
valerse de medios ilícitos uporabiti nedovoljena sredstva

vali|ti se (-m se)

1. snežni plaz: sich wälzen

2. voda/vode, lava: strömen, vode: sich wälzen

3. množica: strömen, sich wälzen (naprej sich fortwälzen, sem herbeiströmen, komu/čemu naproti entgegenströmen, proti izhodom auf die Ausgänge zuströmen, den Ausgängen zuströmen)

4. (kotaliti se) rollen, sich wälzen

valuation [væljuéišən] samostalnik
(o)cenitev, ocenjevanje; predračun, proračun, določevanje vrednosti; (ocenjena) vrednost, cena; monetarna valvacija

valuation charge ekonomija voznina po vrednosti pošiljke
I took him at his own valuation presodil sem ga, kot se je sam presodil

vám you; to you

povedal sem vám resnico I told you the truth
vám smem predstaviti svojega prijatelja X.Y.? may I introduce my friend X.Y. to you?