Franja

sessiō -ōnis f (sedēre)

1. sedenje: AUG. idr., status, incessus, sessio, accubitio tenent illud decorum CI., sessiones quaedam contra naturam sunt CI. nekateri načini sedenja; occ. (brezposelno, brezplodno, brezdelno) posedanje: illa sessio Capitolina CI. EP., ursae pigrā sessione languidae AP.

2. seja
a) za razpravljanje: ambulatio antemeridiana aut postmeridiana sessio CI.
b) pretorjeva sodna seja, sodno zasedanje: dies sessionum ULP. (DIG.).

3. meton.
a) sedišče, sedež, bivališče pod milim nebom, poseb. = exedra: tot locis sessiones gymnasiorum CI.
b) mesto, kjer kak ud „sedi“ ali tiči: veretri CAEL. sram, oculorum CAEL. očesna votlina.
c) danka, zadnjica, zadnjik, rit, ritnik: CAEL.

sētius, gl. pod secus².

setzen

1. auf einen Stuhl usw: posaditi

2. Agronomie und Gartenbau Pflanzen: saditi, posaditi;

3. sich setzen sesti, usesti se; sich zum Tisch setzen sesti k mizi/obedu/kosilu, večerji; sich setzen auf ein Pferd: sesti na (konja), zajahati (konja); sich setzen an die Arbeit sesti k delu, lotiti se dela

4. sich setzen Technik usedati se, Baukunst, Architektur posedati/posesti se

5. (aufstellen) ein Denkmal, eine Frist, Prioritäten, einen Ofen usw.: postaviti; (stellen) Bedingungen, Fristen usw.: postavljati, postaviti; (bestimmen) Fristen, Schwerpunkte usw.: določati, določiti; (geben) auf die Speisekarte, an die Tagesordnung: dajati/dati, postavljati/postaviti

6. Typographie staviti, postaviti;

7. Lotterie usw.: staviti, igrati; auf jemanden/etwas setzen staviti na (koga/kaj); seine Hofnung setzen auf staviti upe na/v

8. an den Mund: nesti k ustom; an das andere Ufer, über einen [Fluß] Fluss jemanden: prepeljati (koga); Jagd Junge: poleči, skotiti Akzente setzen poudarjati, poudariti; seinen Namen setzen podpisati se (auf na, unter pod) ; ein Pfand setzen zastaviti; einen Punkt setzen narediti piko; sich eine Spritze setzen dati si injekcijo; mit einem Fahrzeug: setzen an zaleteti se v; auf freien Fuß setzen osvoboditi (koga), dati/vrniti prostost (komu); auf Grund setzen ein Schiff usw.: nasesti z; in ein günstiges/ungünstiges Licht setzen ugodno/neugodno prikazovati, osvetliti; auf eine Liste setzen dati/vpisati na seznam; auf eine Rechnung setzen zaračunati; aufs Spiel setzen postaviti na kocko;
außer: außer Kraft setzen razveljaviti, ukiniti, preklicati, določiti konec veljavnosti; außer Betrieb setzen zaustaviti;
in: in Anführungszeichen setzen dati v narekovaj; in Brand setzen zažgati; in Betrieb setzen zagnati, pognati v tek; in Freiheit setzen osvoboditi (koga/kaj), dati prostost (komu, čemu); in den Kopf setzen vtepsti/vbiti v glavo (sich si) ; in Kraft setzen določiti začetek veljavnosti; den Ball: ins Netz setzen poslati v mrežo; in Szene setzen inscenirati, postaviti na sceno; in die Welt setzen Gerüchte: širiti, ein Kind: roditi; ins Werk setzen začeti z, uresničevati (kaj); sich setzen in Staub, Sand usw.: prodirati v, prodreti v; sich in Unrecht setzen ne imeti prav; sich mit jemandem in Verbindung setzen stopiti v zvezo s (kom);
über: setzen über einen Stuhl, ein Hindernis: skočiti preko, preskočiti (kaj), über ein Wasser usw.: prečkati;
zu: sich zur Wehr setzen braniti se

seudónimo psevdonimen

seudónimo m psevdonim, privzeto ime
usar un seudónimo pisati pod psevdonimom

seufzen vzdihniti, vzdihovati; seufzen unter ječati pod

Sextius in Sēstius 3 (Sextus) Sékstij(ev), Séstij(ev), ime rimskega patricijskega in plebejskega rodu; člani patricijskega rodu so se večinoma pisali Sestii, plebejskega pa Sextii. Poseb. znani so:

1. patricija
a) P. Sestius Capitolīnus Vaticānus Publij Sestij Kapitolin Vatikan, konzul l. 452 skupaj z Menenijem Agripo: L.
b) P. Sestius Publij Sestij, kvestor l. 63, Ciceronov prijatelj; kot tribunus plebis l. 56 si je močno prizadeval za Ciceronovo vrnitev iz pregnanstva. Bil je hud nasprotnik Klodija in ko ga je l. 56 Klodijeva stranka tožila de vi, ga je Cicero uspešno branil: CI. –

2. plebejca
a) L. Sextius Laterānus Lucij Sekstij Lateran, tribunus plebis skupaj z Gajem Licinijem Stolonom. V letih 376–367 je s svojim stanovskim kolegom sprožil več zakonov, poseb. zakon ut consulum alter ex plebe crearetur („naj bo za enega od konzulov izvoljen plebejec“); leto dni pozneje, l. 366, je bil prvi plebejski konzul: L.
b) Q. Sextius Kvint Sekstij je v začetku cesarstva v Rimu ustanovil stoiško šolo, ki jo je nadaljeval njegov sin: Q. – Kot adj. Sextius 3 Sékstijev, sékstijski: lex L. Sekstijev zakon (pod 2. a) omenjenega Lucija Sekstija Laterana), tabula CI. (nekega Sekstija, kjer so zapisovali kupne pogodbe, prirejevali dražbe idr.), Aquae Sextiae L. EP., VELL., FL. Sekstijeve (Sekstijske) Toplice (zdaj Aix), rimska naselbina blizu Masilije, sloveča po svojih termalnih kopelih; ustanovil jo je Gaj Sekstija Kalvin l. 123. – Od tod adj. Sextiānus in Sēstianus 3 Sékstijev (sékstijski, sekstijánski), Séstijev (séstijski, sestijánski): Sestiana dicta CI. EP., Sestianus conviva CAT., Sestiana māla COL., Sestianae arae MEL., PLIN. (v Hispaniji na azur(ij)ski obali, postavljeni na čast Avgustu).

sextus-decimus 3, num. ordinale = sextus decimus (gl. pod sextus).

sfondare

A) v. tr. (pres. sfondo)

1. prebiti, razbijati dno:
sfondare il pavimento porušiti pod
sfondare le scarpe obrabiti pete (na čevljih)
cibo che sfonda lo stomaco toskansko težko prebavljiva hrana

2. ekst.
sfondare una bottega vlomiti v trgovino
sfondare una parete prebiti steno
sfondare una porta aperta pren. zastonj se truditi, početi kaj jalovega

3. voj. prebijati (črto, fronto)

B) v. intr. uspeti, uspevati v čem

C) ➞ sfondarsi v. rifl. (pres. mi sfondo) podati se; udreti, udirati se (dno)

shadow¹ [šǽdou] samostalnik
senca (določene oblike)
množina mrak, tema
figurativno varstvo, zaščita
figurativno imitacija, kopija, posnemanje
figurativno prazen sijaj, odraz tuje slave; malenkost, trohica, sled; duh, fantom, prikazen; stalni spremljevalec, "senca"; zasledovalec, špijon, detektiv

without a shadow of doubt brez najmanjšega dvoma
shadow boxing šport boksanje z namišljenim nasprotnikom (za trening)
shadow cabinet figurativno kabinet, vlada v senci
the shadow of a shade lažni videz
under the shadow of the throne pod zaščito prestola
shadow factory lažna tovarna
to be afraid of one's own shadow lastne sence se bati
he is but a shadow of his former self on je le še senca tega, kar je prej bil
to catch at shadows loviti fantome
there never was a shadow between him and his friend nikoli ni bilo kake sence (nesporazuma) med njim in njegovim prijateljem
coming events cast their shadows before prihodnji dogodki se dajo slutiti
may your shadow never grow less figurativno vso srečo (veliko uspeha) ti želim!
to pursue a shadow zasledovati senco
to quarrel with one's own shadow figurativno biti zelo razdražljiv
to be reduced to a shadow spremeniti se v kost in kožo, zelo shujšati, figurativno obstajati le po imenu
to throw away the substance for the shadow izpustiti plen za njegovo senco
to be worn to a shadow zelo shujšati, postati pravi okostnjak

shelter¹ [šéltə] samostalnik
zaklonišče, zavetišče, zatočišče, zavetje (from pred)
zaščitna streha
vojska bunker; zaščita, okrilje, krov, varstvo; prenočišče

shelter half vojska šotorsko krilo
shelter-stick sleng dežnik
under shelter of the night pod zaščito (okriljem) noči
to afford a shelter nuditi zavetje
to be a shelter from ščititi pred
to get (to seek, to take) shelter dobiti (iskati, najti) zavetje from pred, with pri

shoot^*2 [šu:t]

1. prehodni glagol
iz-, na-, pre-, ustreliti; sprožiti, izstreliti (strelico); vreči (sidro); odvreči (odpadek); izprazniti, iztovoriti; metati, sipati (svetlobo), metati (poglede)
ameriško, sleng odvreči kot neuporabno; poganjati (mladike); zapahniti (vrata); drveti ali hitro voziti, se peljati po čem, preko česa
fotografija posneti, slikati, fotografirati
sleng izreči, izgovoriti

2. neprehodni glagol
streljati (at na, v)
streljati divjačino, loviti, baviti se z lovom, biti lovec; poganjati, brsteti, kliti, naglo rasti
fotografija napraviti posnetek; boleti, trgati (o zobobolu); pošiljati (svetlobo, žarke); švigniti, šiniti, planiti
figurativno razvijati se, zoreti

shoot him! ustrelite ga!
a shooting pain zbadajoča bolečina, zbodljaj
a shooting star zvezdni utrinek, meteor
to shoot o.s. ustreliti se
to shoot the amber ameriško, sleng pri rumeni luči voziti skozi križišče
to be shot of s.o. znebiti se koga
I'll be shot if... naj na mestu umrem, če...
to be out shooting biti na lovu
to shoot the bolt odriniti zapah
to shoot one's bolt sleng napraviti, kar se (le) da
to shoot the cat pogovorno bljuvati, bruhati, kozlati
a cat shot out of the room mačka je šinila iz sobe
to shoot big game loviti, streljati veliko divjad
to go shooting iti na lov
the driver was shot out of the car šoferja je vrglo iz avta
a grain shoots zrno kali
to shoot a bridge hitro se peljati, šiniti pod mostom
to shoot a line sleng bahati se, pretiravati
to shoot one's linen namenoma kazati krajnike svojih manšet
to shoot a match udeležiti se tekmovanja v streljanju
to shoot the moon sleng odseliti se ponoči brez plačanja stanarine
to shoot wide of the mark figurativno zelo se zmotiti
to shoot the Niagara figurativno poskusiti vratolomno dejanje
to shoot questions at s.o. bombardirati koga z vprašanji
to shoot a rapid šiniti prek brzice
to shoot a scene film snemati sceno (prizor)
to shoot straight sleng biti pošten, iskren
he was shot for a spy bil je ustreljen kot špijon
to shoot the sun navtika določiti položaj ladje s sekstantom opoldne
my tooth shoots abominably zob me strašansko boli
to shoot the traffic lights pri rdeči luči voziti skozi križišče
to shoot the works figurativno igrati za najvišji vložek; vložiti skrajne napore

short² [šɔ:t] prislov
na kratko, nenadoma, naenkrat, naglo; neposredno, naravnost, brez ovinkov; nezadostno; osorno
ekonomija brez kritja

short of razen, z izjemo; skoraj
short of killing he will do anything razen ubijanja je zmožen vsega
it was little short of a miracle to je bil skoraj čudež
to cut s.o. short prekiniti koga (v govoru)
cut it short! povej na kratko!
to jump short prekratko skočiti
to pull up short naglo ustaviti
to sell short pod ceno prodajati, (borza) prodajati brez kritja, špekulirati na baisse
to stop short nenadoma se ustaviti
to be taken short znajti se v stiski
to take s.o. up short prekiniti koga

show¹ [šóu]

1. samostalnik
kazanje; razkazovanje, bahanje, demonstracija
pogovorno (gledališka, kino) predstava, revija; izvedba; prizor, pogled; razstava, sejemski prostor; (prazen) sijaj, (svečan) sprevod, parada, svečanost; gledališka ali cirkuška družina
pogovorno šansa, prilika; dviganje rok (pri glasovanju); zunanjost, podoba, nekaj dozdevnega; hlinjenje, pretveza, izgovor; sled
sleng pretep
sleng podjetje, botega, krama
sleng tretje ali boljše mesto pri konjskih dirkah

for show da bi (za vsako ceno) napravili vtis
in show na videz, navidezno
in outward show na zunaj
on show razstavljen, na ogled, ki se more videti
oh, bad show! oh, slabó!
show of teeth režanje
no show of gold niti sledu ne o zlatu
dumb show pantomima
dog-show razstava psov
good show! bravo! sijajno! dobro storjeno!
a grand show veličasten prizor
a show of force demonstracija moči
Lord Mayor's Show svečan sprevod londonskega župana (9. XI.)
she is fond of show ona se rada razkazuje (baha)
there is some show of truth in what you say je nekaj (videza) resnice v tem, kar pravite
under show of helping he was really hindering pod pretvezo da pomaga, je dejansko metal polena pod noge
to make a show of (rage) hliniti, delati se (besnega)
to make a fine show nuditi krasen prizor
our team made (put up) a good show naše moštvo se je dobro izkazalo
to make a sorry show nuditi žalosten pogled
to give away the show, to give the (whole) show away izdati tajnost (slabosti, napake)
to make o.s. understood by dumb show sporazumeti se s kretnjami
give him a fair show! dajte mu pravo priliko!
to put on a show hoteti napraviti vtis, postavljati se
he runs (bosses) the show on vodi vse, on je glava (podjetja itd.)
to pierce beneath the shows of s.th. priti neki stvari do dna
do you think we have got much of a show now? mislite, da se sedaj lahko s čim posebno pohvalimo?
to vote by show of hands glasovati (voliti) z dviganjem rok

2. pridevnik
navidezen, dozdeven; razstaven; igralski, hlinjen

show folk igralci, umetniki
show goodness navidezna dobrota
show house vzorna hiša

shower² [šáuə] samostalnik
ploha, naliv, pljusk; kratkotrajna toča; prha, tuširanje
figurativno obilje, dež, toča (of bullets krogel)
plaz (udarcev, daril, povabil itd.)

in showers na pretek, v veliki množini, kot dež
April shower aprilska ploha
shower party družba, v katero vsak povabljenec prinese kako darilo
to fall in showers liti kot iz škafa
to take a shower (o)prhati se, tuširati se, iti pod prho

shrániti conservar; depositar; guardar ; (v skladišču) almacenar

shraniti v omari guardar en el armario
shraniti pod ključem guardar bajo (ali con) llave
shraniti za pozneje reservar

shrink^*2 [šriŋk]

1. neprehodni glagol
umakniti se, odmakniti se, odskočiti (from od, pred)
uskočiti se, skrčiti se (tkanina pri pranju), zmanjšati se; zapreti se vase
figurativno plašiti se, bati se, zgroziti se, zlesti vase (od strahu), nerad, proti svoji volji napraviti

2. prehodni glagol
pustiti, da se kaj uskoči, skrči, stisne; dekatirati (blago); zožiti, skrajšati, zmanjšati

to shrink back ustrašiti se, zgroziti se (from ob, pred)
to shrink from doing s.th. nerad kaj napraviti
this flannel does not shrink ta flanela se ne skrči (uskoči)
they shrank under his glance videti je bilo, da bi se pod njegovim pogledom najrajši udrli v zemljo
this soap will not shrink woollens ob tem milu se volnene stvari ne uskočijo
to shrink on a hoop napeti, montirati obroč (na kolo)

shutter [šʌ́tə]

1. samostalnik
oknica; roleta, rolo; zaklopec, poklopec, zapiralo
fotografija zaklep

to put up the shutters figurativno zapreti oknice (rolete), zapreti trgovino, iti v konkurz, priti pod stečaj

2. prehodni glagol
zapreti oknice (rolete, roloje); opremiti z oknicami, roletami, roloji
figurativno zapreti (kaj)

sīdus -eris, n (morda iz indoev. kor. *su̯eid- svetiti se; prim. lat. sīderārī, cōn-sīderāre, dē-sīderāre, prae-sīderāre, lit. svidùs svetel, bleščeč, svidù svetiti se, bleščati, let. swīst, swīdu svitati se)

1. zvezdna skupina, skupina zvezd, (s)ozvezdje (naspr. stella): Sid., Amm. idr., illi sempiterni ignes, quae sidera et stellas vocatis Ci., sidus Vergiliarum L. ali Vergiliarum sidus Cu., Arcturi sidera V., Caprae sidera H., iacet extra sidera tellus V. izven živalskega kroga (zverokroga, zodiaka); occ. zvezda: Val. Fl., Amm. idr., sidera, quae vocantur errantia Ci., circuitus solis et lunae reliquorumque siderum Ci., multa de sideribus atque eorum motu disputant C., sidera coeperunt effervescere caelo O., refixa caelo devocare sidera H., cadentia, surgentia sidera V., candida s. Lucr., lucida s. H., currumque sequuntur matris (= Noctis) sidera fulva Tib., sidera turbata Stat., siderum regina bicornis Luna H., sidus lunae Plin. ali sidus lunare Sen. ph. = sidus noctium Sen. tr., sidus Martis Plin., Veneris Lucan., Plin., Saturni sidus Plin. ali sidus Saturni Iuv.; o soncu: calidi sideris aestu Tib., sidus aetherium O., sidus aestivum Mel., sidus solstitiale Iust., sidere inclinato Plin., sidus utrumque Petr. ali geminum sidus Cl. vzhajajoče in zahajajoče sonce; toda utrumque sidus Plin. sonce in luna; pesn. pl. sidera (= sidus) solis O.; o kometih (zvezdah repaticah): ignota obscurae viderunt sidera noctes … crinemque timendi sideris Lucan., crinita sidera cometarum Amm.; o zvezdnih utrinkih: crinemque volantia sidera ducunt V.; zvezda v astrološkem oziru (glede na vpliv, ki ga ima stanje zvezd na rojstvo in človekovo usodo): sidera natalicia Ci., grave sidus habenti O. nesrečno zvezdo = nesrečno (hudo, zlo) usodo, vivere duro sidere Pr. pod nesrečno zvezdo, ob nesrečni zvezdi = ob hudi zvezdi (usodi), adveniet fausto cum sidere Cat., sidere dextro edite Stat.; o osebi, ki odločilno vpliva na usodo: per alias civitates ut sidus salutare Amm.

2. meton.
a) letni čas: hiberno moliris sidere classem? V., quo sidere terram vertere … conveniat V., mutato sidere V. ob drugem letnem času.
b) dan: brumale sidus O. zimski (najkrajši) dan, zimski (sončni) obrat, sidere aequinoctii G.
c) podnebje, klima, kraj, krajina, pokrajina: sub nostro sidere Iuv., nec sidus regione viae litusve fefellit V., tot inhospita saxa sideraque emensae ferimur V., ut patrios fontes patriumque sidus ferre consuevisti Plin. iun., sidus occidentale Amm. zahod.
d) (neugodno) vreme, nevihta, vihar, vihra: grave sidus et imbrem … vitare O., triste Minervae sidus V. od Minerve vzbujen (sprožen, razvnet) vihar, abrupto sidere nimbus et mare per medium V. ko se utrga hudourni oblak, sidera ventique nocent O., certa siderum tempora Plin., fertur in abruptum casu, non sidere puppis Cl.
e) huda vročina, sončarica: aetherioque recens exarsit sidere limus O., pestifero sidere icti L., subito fias ut sidere mutus Mart., sidere percussa lingua Mart. od kapi zadet, afflantur alii sidere Plin. dobijo sončarico, zbolijo za sončarico; pren.: nuper ventosa istaec et enormis loquacitas Athenas ex Asia commigravit animosque iuvenum ad magna surgentes veluti pestilenti quodam sidere afflavit Petr.
f) v pl. = α) nebo, nébes, nebesni obok, višek, višina: terram, mare, sidera movit O., sidera observant Cu., ad sidera missus Iuv., nomen ad sidera ferre V. ali aliquem evehere in signa Amm. v zvezde kovati koga = zelo hvaliti koga; ad sidera ali sub sidera v višino, kvišku, navzgor, v vis, na (v) višek: avium modo, quas naturalis levitas ageret ad sidera Cu., poma ad sidera nituntur V., interrupti ignes, aterque ad sidera fumus erigitur V., iactant voces ad sidera V., sub sidera lapsae V.; hiperbola: ipse arduus altaque pulsat sidera V. ali domus, quae vertice sidera pulsat Mart. moli do zvezd, sega do zvezd = strmi kvišku, dviga se kvišku, vertice sidera tangere O. ali sublimi ferire sidera vertice H. z vrhom (s temenom) se dotikati zvezd = vzvišen biti nad drugimi smrtniki, dvigati se nad druge smrtnike, Daphnis ego in silvis, hinc usque ad sidera notus V., sub pedibus videt nubes et sidera V. pod nogami gleda (vidi) oblake in zvezde = je zares bog, nunc mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. hoditi po zvezdah, Pyramidum sumptus ad sidera ducti Pr. zelo visoko, fortuna (sc. cesarjeva) tam vicina sideribus Amm. β) noč: exactis sideribus Pr. po preteku noči, ko mine (je minila) noč, sidera producere ludo Stat., sideribus dubiis Iuv. preden se začne svitati, pred svitom.

3. metaf.
a) zvezda (o lepih očeh): oculi, sidera nostra Pr., geminum, sua lumina, sidus O.
b) α) abstr. lepota postave, postavnost: puerum egregiae praeclarum sidere formae Stat.; prim. sidere pulchrior ille H. lepši od zvezde, Iason, sideris ora ferens Val. Fl. β) konkr. dika, kras: terrestria sidera, fores O., o sidus Fabiae, Maxime, gentis O., hoc Macedoniae columen ac sidus Cu., princeps, qui noctis novum sidus illuxit Cu.; od tod kot laskava beseda: tu proba perambulabis astra sidus aureum H., inter altaria et victimas ardentisque taedas densissimo et laetissimo obviorum agmine incessit, super fausta nomina sidus (zvezdica, očesce) et pullum et pupum et alumnum appellantium Suet.

sīgnātē, adv., gl. sīgnātus 3 pod sīgnō.

síla (moč) power, might; (krepkost) vigour; (potreba) necessity; (jakost) strength; (silovitost) vehemence; (nasilje) violence, force; (težava) difficulty, trouble; (prisila) compulsion, constraint, coercion; (beda) want, need, pinch; (stiska) emergency, neediness; (pritisk) pressure; (nevarnost) danger, emergency; (nuja) urgency, necessity

v síli in case of emergency (ali of need, of necessity)
s sílo by force, forcibly, with violence, by strong-arm methods
z vsemi sílami with might and main
pod sílo okoliščin, razmer under the stress of circumstances
po síli (nerad) forced, under compulsion, unwillingly, reluctantly, perforce
če je síla if need be, if need arise
to je višja síla it is a case of needs must (ali of overwhelming odds, of vis maior)
groba síla violence
konjska síla horsepower (krajšava: HP)
gonilna síla motive power
višja síla force majeure, Act of God
naravne síle natural forces, forces of nature
kopne síle vojska land forces pl
pomorske síle vojska naval forces pl, navy
pomorska síla naval power
síla (ogromno) ljudi a great number of people
enota síle unit of force
moment síle moment of a force
delovna síla manpower
politika síle power politics pl
vodna síla water (ali hydraulic) power
oborožene (vojaške) síle armed (military) forces pl
Kraljeva Zračna Sila Royal Air Force
klic v síli emergency call
izhod v síli emergency exit
biti v veliki síli (stiski) to be in great distress (ali need)
ni mu síle he is not in bad circumstances, he is doing well
ni síle (= ne mudi se) there's no hurry, it is not urgent
ni nobene síle there is no hurry
to je za sílo (= začasno) this is a makeshift, this is a stopgap, this is a temporary substitute
síla (strašno) vroče je it is extremely hot
síla ima večjo moč kot pravica might before right
napeti vse (svoje) síle to do one's utmost, to make every effort, to do one's best, to do all one can; to tax one's powers to the utmost; to use every exertion; to stir heaven and earth; to leave no stone unturned
síla kola lomi needs must when the devil drives, necessity knows no law
v síli hudič muhe žre (figurativno) drowning men catch at straws, beggars can't be choosers
(tudi) s sílo se ne da vsega doseči (figurativno) you can take a horse to the water but you can't make him drink
ukloniti se síli to give way to compulsion, to act under compulsion (ali duress)
v síli spoznaš pravega prijatelja a friend in need is a friend indeed