Franja

déplacer [deplase] verbe transitif premestiti; prestaviti, premakniti; marine spodrivati; figuré potisniti na drug tir, premikati; presaditi

se déplacer premikati se; potovati
déplacer la table prestaviti mizo
déplacer un élève bavard presesti klepetavega učenca
déplacer un fonctionnaire premestiti uradnika
déplacer le problème preložiti, preusmeriti problem, namesto da bi ga rešili
déplacer la question začeti, preusmeriti diskusijo zunaj vprašanja
ce navire déplace 1000 tonnes ta ladja spodriva 1000 ton
se déplacer vers l'arrière, vers l'avant (militaire) iti nazaj, naprej

dēplōrō -āre -āvī -ātum

I. intr. na ves glas kričati, na ves glas vpiti, hudo (silno) tarnati: lamentabili voce deplorans Ci., mihi de isdem rebus esse arbitror … dolentius deplorandum Ci., de istius improbitate d. Ci.; pren. (o trti) solzeti: Pal.

— II. trans.

1. objokovati, obžalovati: me ut patrem deplorarunt Ci., d. patrem pulsum, patriam adflictam, domum incensam Ci., caecitatem suam, vitam Ci., deplorabant ea apud Syphacem Carthaginienses L., deploratae limen adire domus O., d. regem Cu., statum temporum Suet.; occ. s tarnanjem povedati ali izreči (izrekati) ali navesti (navajati): quae … deplorare solebant Ci., multa de Cnaeo d. Ci. ep.

2. kaj kot izgubljeno obžalovati (objokovati), od tod kaj za izgubljeno imeti, (obupavajoč) opustiti, popustiti, obupa(va)ti nad kom ali čim, odpovedati se čemu: agros L., deploratur in perpetuum libertas L., intellexerunt … spem Capuae retinendae deploratam apud Poenos esse L., cum … deploratum paene Romanum nomen … esset L., sua consilia communibus deploratis exsequentes L., deplorata colonis vota iacent O., deploratos recensent Priamidas O., dies deplorandus Q., deplorato Italiae statu Suet., d. exitum Fl., Gallias deploratas Amm.; deplorata tussis Plin. obupen, trdovraten kašelj, Iason deploratus a medicis Plin. nad katerim so zdravniki obupali, tako tudi pl. deplorati Plin.

deploy¹ [diplɔ́i] prehodni glagol & neprehodni glagol
vojska razviti (se), razvrstiti (se) (čete); na boj se pripraviti; odpreti se (padalo)

deponírati -am deponirati, dati na čuvanje

dēpōscō -ere -popōscī (—)

1. nujno zahtevati ali terjati kaj, nujno prositi kaj: Val. Fl., Sil., Plin. iun., Front., id non modo non recusem, sed etiam appetam atque deposcam Ci., certas sibi deposcit naves Domitius C., numquid ego a te magno prognatum deposco consule cunnum … ? H., votis d. poenam Lucan. živo želeti, d. poenam in se ultro, supplicium, suam caedem, pugnam, ludos Suet.; z dvojnim acc.: ad commune bellum Pompeium imperatorem d. Ci.; v pass. skladu: unum ab omnibus sociis et civibus ad id bellum imperatorem deposci atque expeti Ci.; brez acc.: nobis de proelio cogitandum (est), sicut semper depoposcimus C., omnibus pollicitationibus ac praemiis deposcunt, qui belli initium faciant C.; pren. (o neživem subj.): talia loca lentos deposcunt calamos O. zahtevajo, potrebujejo.

2. occ.
a) (opravljanje kake službe, izvršitev kakega posla) zase zahtevati, izgovoriti si: tum tuus pater … illam sibi officiosam provinciam depoposcit Ci., tene … potissimum tibi partes istas depoposcisse, ut … ? Ci., video, … quis sibi has urbanas insidias caedis atque incendiorum depoposcerit Ci., sibi id muneris d. C., d. asperrima ad laborem L., consulatum sibi, primas sibi partes, partes sibi tuendas, coloniam tutandam Suet.
b) koga izročitev zahtevati, zahtevati, da se kdo izroči, npr. v kaznovanje, smrtno kazen, pogubo: cum me unum omnes deposcerent Ci., d. auctorem culpae L., Hannibalem L., Iust., ad Cloeliam obsidem deposcendam, ad ducem deposcendum L., d. ducem Lucan., studiisque ardentibus ausum talia deposcunt O., quosnam populos deposcat hiatu Sil.; z določili (čemu?): hunc tota Asia deposcit ad supplicium Ci., Gutruatum ad supplicium depoposcit Hirt., regum amicos ad mortem d. C., ducem in poenam foederis rupti d. L., centurionem illa morti deposcit T., summissis, qui … ad poenam deposcerent Suet.; podobno: Caelii adulescentia ad mulieris delicias deposcitur Ci.
c) borilsko koga na dvoboj poz(i)vati, za nasprotnika si vzeti: deposcant haec (familia) Volscos sibi, illa Aequos L., Persen simul et Minyas deposcimus hostes Val. Fl.

deposit-rate [dipɔ́zitreit] samostalnik
obrestna mera na bančne vloge

dépourrissage [-purisaž] masculin odstranitev gnilih delov na sadju

dequalificare v. tr. (pres. dequalifico) ne ceniti, negativno soditi o čem, metati slabo luč na kaj:
l'iniziativa dequalifica l'associazione ta pobuda meče slabo luč na društvo

déqualifier [-kalifje] verbe transitif postaviti na nižjo stopnjo, degradirati

déranger [derɑ̃že] verbe transitif motiti; v nered spraviti; figuré zavesti na stranska pota; povzročiti motnje (quelque chose na čem); pokvariti (želodec); o-, razmajati; (familier)

être dérangé imeti drisko
se déranger priti v nered, zapustiti svoje mesto, svoje delo; vieilli iti na stranska pota; pustiti se motiti, narediti prostor (komu, za koga)
déranger une personne motiti koga pri delu ali pri počitku
déranger les projets de quelqu'un komu načrte prekrižati
le temps est dérangé vreme se je pokvarilo
il a le cerveau, l'esprit un peu dérangé on je malo duševno zmeden
ce repas lui a dérangé l'estomac ta obed mu je pokvaril želodec
ne vous dérangez pas! ne pustite se motiti! ne dajajte si truda!
excusez-moi de vous déranger, si je vous dérange oprostite mi, da, če vas nadlegujem, motim

dȅreglija ž, derèglija ž (madž. dereglye)
1. brod: dereglija za prijevoz, prevoz ljudi, putnika preko rijeke, preko reke
2. tovorni čoln na reki, ki ga potiskajo ljudje z drogovi, ali ga vleče živina ali drugo plovilo

dērelinquō -ere -līquī -lictum (decomp.)

1. popolnoma (o)pustiti, zapustiti: Pl., Sen. rh., agrum Varr. fr., totas arationes Ci., derelictum solum Ci., haec oppida atque oram maritimam pro derelicto habere Ci. za zapuščeno imeti, angulus provinciae derelictus Ci., derelicta regio Corn. neobljudena, naves ab aestu derelictae C.

2. pren.
a) zapustiti (zapuščati), opustiti (opuščati), na cedilu (vnemar) pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati): derelictus ab amicis Ci., Gracchum ab aequalibus derelictum videbamus Ci., ab omni non modo fortuna, verum etiam spe derelicti Ci., bonorum sensus totus est ab iis, a quibus tuendus fuerat, derelictus Ci., derelinquo iam communem causam Ci., o derelictos homines ab omni humanitate! Corn.
b) α) zapustiti = za seboj (zadaj) pustiti: arx … , in qua praesidium dereliquit Cu. β) = po smrti zapustiti: quem (Iugurtham) Masinissa … privatum dereliquerat S., librorum, quos … dereliquit Arn., derelictum magnum aes alienum Hier.

dērepente, adv. (dē in repente) kar na mah, kar pri priči, kar nenadoma, kar naenkrat: Enn. ap. Non., Pl., Ter., Ca., L., T., Suet. idr.

dȅreš m, dȅrež m (madž. deres) zastar. šolska klop, na kateri so s šibo, palico kaznovali otroke

dérivatif, ive [-tif, iv] adjectif, médecine odvajalen; grammaire derivacijski, izvoden; masculin, figuré nekaj, kar človeka odvrača na druge misli

le travail est un dérivatif à mon chagrin delo me odvrača od žalosti

dérouiller [-ruje] verbe transitif očistiti od rje; figuré na praviti zopet gibčno, okretno, razgibati; ugladiti; populaire na-, pretepsti; verbe intransitif biti tepen, dobiti batine

dérouiller un canon de fusil očistiti puškino cev od rje
se dérouiller les jambes en marchant razgibati si noge s hojo
(populaire) dérouiller la gueule à quelqu'un komu gobec razbiti
il s'est fait dérouiller premikastili so ga
qu'est-ce qu'il a dérouillé! ali jih (= batine) je dobil!

dérouter [derute] verbe transitif zmesti, zbegati, premotiti; dezorientirati, speljati na napačno pot, odvrniti s (prave) poti

se dérouter priti s prave poti, zaiti, zabloditi
sa réponse m'a dérouté njegov odgovor me je zmedel
dérouter un candidat par des questions inattendues zmesti kandidata z nepričakovanimi vprašanji
être tout dérouté biti ves zmeden, zbegan
dérouter un navire, un avion, un train odrediti ladji, letalu, vlaku v teku vožnje (poleta) drugo pot, kot je bila prvotno predvidena

derribar porušiti, podreti; na tla vreči; uničiti; oslabiti

dēruō -ere -ruī -rŭtum

1. trans. s česa vreči, zmetati, zvrniti: hiems … vim aquarum nubibus deruat Sen. ph.; pren.: de laudibus Dolabellae deruam cumulum Ci. ep.

2. intr. na tla telebniti, pasti: si quo casu … prolapsus deruissem Ap.; (o stvareh) zrušiti se: aures pertracto, deruunt Ap.

desacatar nespoštljivo s kom ravnati; ugovarjati, oporekati; na laž postaviti, dezavuirati