Franja

Rēgium -iī, n Régij

1. star trg Bojcev v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti med Modeno in Parmo (zdaj Reggio): Brutus in Ci. ep.; med gradnjo Emilijeve ceste je konzul Mark Emilij Lepid ta trg razširil in povzdignil v mesto, ki se je po njem imenovalo Regium Lepidum Lepidov Regij: T. — Od tod Rēgiēnsēs -ium, m Régijci, preb. mesta Regij: Ci. ep.

2. včasih pisano tudi Rhegium (Ῥήγιον), mesto v Brutiju na južnem koncu Italije nasproti Mesane (zdaj Reggio): Ci., S., L., T.; v obl. Rēgion: O. — Od tod adj. Rēgīnus 3 régijski: ager Ci., litora Sil.; subst. Rēgīnī -ōrum, m Régijci, Regín(c)i: Ci. idr.

regla ženski spol pravilo, smernica; ravnilo; vzorec

a regla po pameti
de regla pravilno, v pravi meri
en (toda) regla v redu, pravilno
por regla kot pravilo
según la regla pravilno, po pravilu, po redu
por regla general navadno, v splošnem, pretežno
sin regla brezpravilen, nereden
contravenir una regla pregrešiti se zoper pravilo
estar en regla (con) biti s kom sporazumen
seguir con una regla ravnati se po pravilu
no hay regla sin excepción ni pravila brez izjeme
reglas pl med žensko mesečno perilo
las cuatro reglas štiri osnovne računske operacije

rēgulāris -e (rēgula1)

1. paličen: aes Plin., Isid. v palice pretopljiv(a) bron (med), bron, ki ga je mogoče oblikovati v palice.

2. metaf.
a) pravilen: sententia Cass.; adv. rēgulāriter prav, pravilno: dicere Ulp. (Dig.), regulariter pauca dicenda sunt Macr., superius de diametro et circulo regulariter diximus Macr., respondere M., praeterita vestigia regulariter recurrere Aug.
b) dietna (dietetična) pravila vsebujoč: libri regulares, quos diaeteticos vocant Cael.

relâcher [rəlɑše] verbe transitif zrahljati (vrv, struno); omiliti, zmanjšati; olajšati; izpustiti (jetnika); verbe intransitif napraviti vmesni postanek

se relâcher zrahljati se (vrv, disciplina); omiliti se (vreme); popustiti (bolečina); zapustiti se (oseba), postati nemaren, zanemariti se
relâcher les muscles popustiti, sprostiti mišice
relâcher l'intestin olajšati izpraznjenje črevesja
relâcher un prisonnier izpustiti ujetnika
ne rien relâcher de ses prétentions nič ne popustiti od svojih zahtev
le navire dut relâcher dans une île ladja je morala med vožnjo pristati na nekem otoku
se relâcher dans son travail popustiti v svojem delu
cet élève se relâche ta učenec se zanemarja

relation [riléišən] samostalnik
poročilo; pripoved(ovanje)
pravno prijava, prijavno gradivo, referat; zveza, (logični, vzročni) odnos, odnošaj (between med)
razmerje, relacija; sorodnost, sorodstvo; sorodnik, -ica

in relation to gledé, kar se tiče, v zvezi z
relations of production proizvodni odnosi
a faithful relation of all that happened verno poročilo o vsem, kar se je zgodilo
a near (distant) relation bližnji (daljni) sorodnik
public relation officer oseba, ki vzdržuje stik med svojo ustanovo in javnostjo in si prizadeva ustvariti ugodno mnenje o svoji ustanovi
what relation is he to you? v kakšnem sorodstvu je on z vami?
he is no relation of mine on ni v sorodu z menoj
to be out of (all) relation, to bear no relation to nobene zveze ne imeti z
to enter into relations with stopiti v zveze z
to entertain (to maintain) commercial (friendly) relations with vzdrževati trgovinske (prijateljske) zveze z
to have relation to biti v zvezi z
pravno to have relation to June 1st nanašati se na 1. junij, biti veljaven od (preteklega) 1. junija

relation [rəlasjɔ̃] féminin odnos, razmerje (med dvema ali več stvarmi); zveza, stik; (pismeno) sporočilo; pluriel (osebni) odnosi, (ljubezensko) razmerje; znanci

relations commerciaies, d'affaires trgovinski, poslovni stiki
relation féminin de voyage potopis
relation de cause à effet razmerje med vzrokom in učinkom
avoir relation avec quelqu'un občevati s kom
avoir des relations avec une femme imeti razmerje z (neko) žensko
cela n'a aucune relation avec ce dont il s'agit to nima nobene zveze s tem, za kar gre
être en relation avec quelqu'un biti s kom v stikih
entrer en relations stopiti v stike, navezati stike
entretenir des relations avec quelqu'un vzdrževati stike s kom
se mettre en relation avec navezati stike z
nouer des relations professionnelles avec quelqu'un navezati poklicne, strokovne stike s kom
inviter ses relations povabiti svoje znance
obtenir un emploi par relations dobiti službo po zvezah, s pomočjo poznanstev

relazione f

1. odnos, zveza; povezava:
relazione di causa ed effetto vzročno-posledična zveza
relazione tra materia e forma odnos med materijo in obliko
fatti in intima relazione tra loro medsebojno tesno povezani dogodki
in relazione a v zvezi s, z, kar zadeva

2. mat. odnos, razmerje, relacija:
relazione di uguaglianza enakost; fiz. relativnostni zakon

3. (medosebni) odnos, zveza:
relazione di amicizia, di parentela prijateljska, sorodstvena zveza
relazioni pubbliche stik z javnostjo
avere una relazione con imeti razmerje s, z
essere in buone relazioni con qcn. biti v dobrih odnosih s kom

4. (pisno, ustno) poročilo:
fare una relazione sestaviti poročilo, poročati

Rēmī (Rhēmī) -ōrum, m

1. Rém(c)i, ljudstvo v severni Galiji med rekama Matrona (Marne) in Aksona (Aisne) v okolici sedanjega mesta Reims: C., T., Hier.; sg.: Iccius Remus C. Remec Ikcij; pesn. sg. kolekt. Rēmus -i, m: Lucan.

2. Rémi, glavno mesto Remov (prej Durocortŏrum, zdaj Reims): Amm.

renaissant, e [rənɛsɑ̃, t] adjectif znova se porajajoč: zopet oživljen; renesansen; ki pripada dobi Renesanse

art masculin renaissant (ali: Renaissance) renesansna umetnost
antagonisme masculin renaissant entre les deux Etats na novo oživljeni antagonizem med obema državama

renglón moški spol vrsta, red; sestavina; postavka; trgovski artikel

a renglón seguido (fig) takoj nato, nemudoma, brez odloga
dejar entre renglones (fig) pozabiti, ne se spomniti na
escribir unos (ali cuatro) reglones napisati par vrstic
leer entre reglones med vrsticami brati
quedarse entre reglones v pozabo pasti, pozabljen biti

rep¹ [ê] moški spol (-a …)

1. der Schwanz
konjski rep der Pferdeschwanz, der Schweif
( živalstvo, zoologijačopast Quastenschwanz, kupiran - pasji Stummelschwanz, levji Löwenschwanz, lisičji Fuchsschwanz, oprijemalni Greifschwanz, Rollschwanz, pasji Hundeschwanz, plezalni Wickelschwanz, podganji Rattenschwanz, srpast Sichelschwanz, veslasti Ruderschwanz, zvit Ringelrute)
pahljačast rep pri pticah: der Fächer, das Rad, pavji: Pfauenrad
lovstvo pasji ipd.: die Rute, lisičji: die Lunte, zajčji, kunčji: die Blume, lisičji, volčji: die Standarte, medvedji: der Bürzel, jelenov, srnjakov ipd.: der Wedel, pri divjem prašiču: der Schmörkel, pri perjadi: der Stoß, pri ruševcu: die Leier; živalstvo, zoologija pri vodnem ščipalcu: das Raubbein, pri raku: die Schere
želo na repu škorpijon: der Schwanzstachel
z … repom -schwanzig
(dolgim langschwanzig)

2. (kos živine) das Stück

3.
goveji rep jed: der Ochsenschwanz, juha: die Ochsenschwanzsuppe

4.
tehnika lisičji rep žaga: der Fuchsschwanz, die Schweifsäge
v mizarstvu: lastovičji rep die Zinke

5. vrsta die Menschenschlange
|
… repa Schwanz-
(dolžina die Schwanzlänge, konec die Schwanzspitze, oblika die Schwanzform)
mahati z repom mit dem Schwanz wedeln, (dobrikati se) schwänzeln (um)
stisniti rep med noge den Schwanz einkneifen/einziehen (tudi figurativno)
figurativno imeti rep in glavo Hand und Fuß haben
ujeti za rep koga am/beim Rockzipfel erwischen, einen Zipfel zu fassen bekommen
biti na repu (jemandem) nachtraben
konja pri repu sedlati die Ochsen hinter den Pflug spannen, das Pferd beim Schwanz aufzäumen

rép queue ženski spol

lisičji rep queue de renard, botanika vulpin moški spol, amarante ženski spol, queue-de-renard ženski spol, (žaga) (scie ženski spol) égoïne ženski spol
konjski rep (frizura) queue de cheval
20 repov živine vingt têtes de bétail
brez repa sans queue
z repom mahati, migati remuer la queue, (oseba) se tortiller, familiarno tortiller des hanches, figurativno frétiller
stisniti rep med noge (figurativno) serrer la queue entre les jambes
to nima ne glave ne repa cela n'a ni queue ni tête

rèp tail; figurativno (vrsta) queue

brez rèpa tailless
lisičji rèp a fox's brush
mahati z rèpom to wag one's tail
stopiti mački na rèp to tread on the tail of the cat
stisniti rèp med noge (figurativno, zbežati) to put one's tail between one's legs and run, to go off with one's tail between one's legs, to turn tail in face of the enemy, to tuck one's tail between one's legs
postaviti se v rèp (v vrsto) to queue up
to zame nima ne glave ne rèpa (figurativno) this is utter (ali sheer, arrant, rank) nonsense, I can't make head or tail of this

rèp (rêpa) m

1. coda:
košat, kosmat rep coda folta, pelosa
mahati z repom scodinzolare (del cane)
pren. imeti jezik (dolg) kot krava rep avere la lingua lunga
žima iz konjskega repa crine (di coda) di cavallo
ptica s pisanim repom uccello con la coda multicolore

2. (repu podoben del česa) coda:
rep letala coda dell'aereo
rep kometa coda della cometa
rep smučke coda dello sci

3. (zadnji del skupine ljudi, živali, predmetov) coda:
rep sprevoda coda del corteo
na repu di coda, in coda
žel. vagon na repu vlaka vettura di coda
voj. oddelek na repu kolone reparto di coda, retroguardia

4. (dolga vrsta) redko coda:
čakati, stati v repu fare la coda

5. (v šop speti lasje) coda;
konjski rep coda di cavallo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti nekaj, kar nima ne repa ne glave dire cose senza capo né coda
pren. izpuliti hudiču rep compiere un'impresa impossibile; mettere qcn. nell'impossibilità di nuocere
pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
šport. biti na repu lestvice essere in coda alla classifica, essere il fanalino di coda
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se pungi uno nel vivo, protesterà
teh. lastovičji rep incastro a coda di rondine
les. lisičji rep saracco
bot. lisičji rep coda di volpe, alopecuro (Alopecurus pratensis)
anat. konjski rep plesso sacrale, coda di cavallo
bot. kozji rep (stajska metlika) chenopodio (Chenopodium)
bot. mačji rep coda di topo, (erba) codolina, fleolo (Phleum pratense)
zool. oprijemalni rep coda prensile
bot. pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
PREGOVORI:
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata

rèp cola f ; rabo m

lisičji rep cola de zorra
pet repov živine cinco cabezas de ganado
konjski rep (frizura) cola de caballo
migati z repom mover la cola, colear, menear el rabo
to nima ne glave ne repa eso no tiene pies ni cabeza
stisniti rep med noge irse con el rabo entre piernas
stopiti komu na rep dar un pisotón a alg, pisar un callo a alg

répartir [repartir] verbe transitif razdeliti (entre med)

se répartir razdeliti si, razdeliti se
répartir une somme entre plusieurs personnes razdeliti vsoto med več oseb
répartir un programme sur plusieurs années razdeliti, razporediti program na več let
les ouvriers se sont réparti le travail delavci so si razdelili delo

re-pōnō -ere -posuī -positum (re in pōnere)

I.

1. nazaj (navzad, vzvratno ali za sebe) postaviti (postavljati), de(ja)ti (devati), da(ja)ti, položiti (polagati), (s)hraniti, shraniti (shranjevati, shranjati), spraviti (spravljati): digitum oblique Q., cervicem Lucr., Q. nazaj nagniti, pecuniam in aerario N., arma C., condere ac reponere fructus Ci., aliquid hiemi V. za zimo = alimenta in hiemem Q., quaesita (skupno zalogo) in medium V., Caecubum ad festas dapes H.; metaf. globoko v srcu ohraniti = zapomniti si: iudicium repostum altā mente V., pias animas laetis sedibus H., odium T. skri(va)ti; occ. (mrtvo truplo) shraniti (shranjevati), pokopa(va)ti: corpus tumulo V., tellure repostus V., reponere mea fata (moje kosti) Pr.; adj. pt. pf. repōsitus (sinkop. repōstus) 3 oddaljen: terrae, gentes V., convalles quaquaversus repositae Ap., gentes repostae Val. Fl.; subst. repositum -ī, n shranjena zaloga (obilica, množica, velika količina): ex reposito fundere Sen. ph.

2. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), na stran da(ja)ti: reponere telas O., tela reponuntur O., Sil., in aliquod tempus Q., onus Cat., faciemque deae vestemque V., bracchia Val. Fl. spustiti, povesiti; pesn.: falcem arbusta reponunt V. dovoljujejo, da se reznik odloži = ne potrebujejo reznika; metaf. odpovedati (odpovedovati) se čemu, pustiti (puščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, opustiti (opuščati) kaj, odvrniti (odvračati) se od česa, izogniti (izogibati) se česa, čemu: caestus artemque V. (zevg.) = bojevanju s cestom, fugam Stat. —

II.

1. na prejšnje mesto zopet (znova, ponovno, spet) položiti (polagati), dati (dajati), deti (dejati), spraviti (spravljati), shraniti (shranjevati), postaviti (postavljati), prinesti (prinašati): pecuniam in thesauris (thesauros) L. nazaj poslati, insigne regium, quod de suo capite abiecerat, reposuit Ci., reponere columnas Ci., lapidem suo loco Ci., femur Cels. uravnavati, naravnati, Dianam in suis sedibus antiquis Ci., se in cubitum H. zopet se nasloniti na laket = še enkrat začeti jesti, dapes et sublata pocula V. zopet prinesti (na mizo), omnem repones rursus humum V.; occ. zopet nazaj prinesti (prinašati), postaviti (postavljati): Diana in suis sedibus antiquis reponitur Ci., sic nos in sceptra reponis? V., reponere reges Sil., donata H. ali nummos Pl. (po)vrniti (vračati); (o gledaliških igrah) zopet (za)igrati, zopet prikazati (prikazovati): Achillem, fabulam H.; pren.: in memoriam reponi Q. v spomin se poklicati, v spomin se vrniti.

2. metaf. popraviti (popravljati), obnoviti (obnavljati), postaviti (postavljati) v prejšnje stanje: pontes ruptos T., tempora cessata Sil. nadoknaditi, pontum Val. Fl. pomiriti, quantum armenta carpent, tantum ros nocte reponet V. naredi, da zopet zraste, amissam virtutem voce reponere O. —

III.

1. postaviti (postavljati) kaj namesto česa, nadomestiti (nadomeščati), vrniti (vračati), da(ja)ti komu kaj za kaj, (po)plačati, plačati (plačevati): transtra nonant flammesque ambesa reponunt robora navigiis V. nadomeščajo z novim, haec pro virginate reponit? V. ali je to povračilo?, non puto te meas epistulas delere, ut reponas tuas Ci. ep., verbum aliud Q., in eius locum reponi Brutus ap. Ci. ep., reponere iniuriam Sen. ph.; abs.: Catulo et Lucullo alibi reponemus Ci. ep. bomo dali nadomestilo drugje.

2. odgovoriti (odgovarjati), odvrniti: ne tibi ego idem reponam? Ci. da ti ne zastavim istega vprašanja (nam. odgovora), semper ego auditor tantum? numquamne reponam? Iuv. —

IV. (z oslabljenim pomenom predpone)

1. (dol, na tla) položiti (polagati), postaviti (postavljati), posaditi (posajati), da(ja)ti, de(va)ti: sacra reposita in capitibus Ci., pars plana reponunt pocula V., grues in tergo praevolantium colla et capita reponunt Ci., ligna super foco large reponens H., litteras in gremio L., mollia crura (sc. equus) reponit V. lepo meče (postavlja), famulae membra conlapsa (sc. Didonis) stratis reponunt V.; o mrtvecih: membra toro deflata reponunt V.

2. metaf.
a) postaviti (postavljati), (pri)šteti, prište(va)ti med koga, kaj: sidera in numero deorum Ci., tamen hunc (sc. Isocratem) in numerum non repono Ci., hominos iam morte delectos reponere in deos Ci., rem in artis loco reponere Ci. šteti za umetnost, in aliquā re vigilias, somnum reponere Plin. iun. porabiti za … , cum Iove reponi Sen. ph. šteti se (za) Jupitru enakega, Jupitru se primerjati.
b) postaviti (postavljati), položiti (polagati), staviti kaj na kaj: spem omnem in virtute reponere Ci. povsem zaupati v (zanašati se na) kaj, in vestra humanitate causam totam repono Ci. naslanjam, opiram, in te repositam esse rem publicam Ci. da na tebi stoji (sloni), da se nate opira.

Opomba: Star. pf. reposivi: Pl.

reposo moški spol mir, počitek, počivanje, oddih; spanje

reposo en cama (med) počivanje v postelji
cura de reposo (med) počivalna (ležalna) kura

repugnance, repugnancy [ripʌ́gnəns, -nsi] samostalnik
odpor, antipatija, averzija; zoprnost, odvratnost, mržnja, repugnanca, gnus (for, to, against za, zoper)
nezdružljivost, neskladnost, nedoslednost, protislovje (between med, to, with z)

re-scrībō -ere -scrīpsī -scrīptum (re in scrībere)

1. zopet (znova, ponovno, še enkrat) (na)pisati: commentarios Suet., rationes Plin. iun., ex eodem milite novas legiones L. zopet sestaviti, cantus tum fuisse rescriptos vocum sonis Ci. pesmi, uglasbene po zvokih glasov, zvokom glasov primerno uglasbene pesmi.

2. odpisati (odpisovati), pis(me)no odgovoriti (odgovarjati): epistulam Ci., tu quotus esse velis, rescribe H., rescribere alicui ali ad aliquem Ci., rescribere litteris ali ad litteras ali ad epistulam Ci. na pismo, quod promptum rescriptu T. pripravno za odgovor.
a) dati pravni odgovor: Icti.
b) (o vladarjih, cesarjih) izdati (najvišjo) odredbo (odločbo), (najvišji) reskript (odpis): Icti.; od tod subst. pt. pf. rescrīptum -ī, n (najvišji) odpis, ukaz, nalog, odredba, odločba, reskript: Plin. iun., T. idr.

3. (na)pisati kaj proti komu čemu, pis(me)no ovreči, pis(me)no spodbi(ja)ti: alicuius libro Suet., actionibus Suet., rescripta Bruto de Catone Suet. odgovor, protispis Brutu o Katonu.

4. prepisati (prepisovati), odpisati (odpisovati) (postavko v računskih knjigah): illud mihi argentum rursum iube rescribi Ter. daj zopet prepisati name, quod tu numquam rescribere possis H. vrniti, plačati; dvoumno: ad equum rescribere C. = med konjenike vpisati ali med viteze vpisati (= poviteziti) (De bello Gallico 1, 42, 6), reliqua Ci. ep. pripisati v breme.