Franja

blížji (-a -e) adj.

1. vicino, prossimo:
bližje predmete vidim bolje kot oddaljene gli oggetti vicini li vedo meglio di quelli lontani

2. affine; intimo; (spiritualmente, emotivamente) vicino:
slovaščina je češčini najbližji jezik lo slovacco è la lingua più affine al ceco
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji ognuno bada prima ai fatti propri

blunt¹ [blʌnt] pridevnik (bluntly prislov)
top, otopel, skrhan; neotesan; osoren, žaljiv; odkrit, brezobziren

blunt angle topi kot

boa (bova) -ae, f

1. neka vodna kača, ki se rada prisesa na kravo: Plin. (z obl. boa), P. F. (z obl. bova).

2. pren.
a) dobrci, ošpice, zdravijo se s kravjekom: Plin. (z obl. boa).
b) rdeča oteklina stegenskih žil (kot posledica dolgotrajne hoje): Luc. ap. Fest. (z obl. boa), P. F. (z obl. bova).
c) vodni kači podobna vinska posoda, „vinska kača“: Varr. ap. Non. (z obl. bova).

bob¹ botanika broad bean, horsebean

to je bob ob steno figurativno that is a waste of time
kot da bi bob ob steno metal you might as well talk to the cat
vse je bob ob steno pri njem it's a waste of breath talking to him
moje besede so bob ob steno my words are like water on a duck's back
reči bobu bob to call a spade a spade

bob|en [ó] moški spol (-na …)

1. die Trommel (tudi tehnika) (za cev Schlauchtrommel, za filmski kolut Filmtrommel, za vrv Seiltrommel, z noži Häckseltrommel/Schneidtrommel, cedilni Siebtrommel, izlagalni Auslegetrommel/Auslagetrommel, kabelski Kabeltrommel, merilni [Meßtrommel] Messtrommel, mlatilni Dreschtrommel, pločevinasti Blechtrommel, signalni Signaltrommel, sušilni Trockentrommel, vitelni Windentrommel, zavorni Bremstrommel), Trommel- (čistilni der Trommelreiniger, magacinski das Trommelmagazin); die Rolle (za kabel die Kabelrolle, die Laufrolle)

2. glasba instrument: die Trommel
mali bob die Rührtrommel
die Pauke
udarec na boben der Trommelschlag, der Paukenschlag
figurativno njegov trebuh je napet kot boben er kann nicht mehr papp sagen
priti na boben unter den Hammer kommen

bóben drum

priti na bóben (figurativno) (pod stečaj) to crash, to go bankrupt, to bust, to go bust; to tail; to come under the (auctioneer's) hammer
toliko se razume na to kot zajec na bóben he hasn't the faintest idea (ali the faintest); he hasn't got a clue

boca ženski spol usta; gobec, smrček; okus v ustih; odprtina, luknja; ustje (reke); jašek, rov; proviant; ustnik (pri pihalih); vinski duh; blebetač

boca de escorpión opravljivec
boca de espuerta velika, široka usta
boca de fuego puška, strelno orožje
noche oscura como boca de lobo kot smola črna noč
boca de oro izvrsten govornik
boca de riego hidrant; vodovodna pipa
a boca ustno
a boca de invierno ob nastopu zime
a boca de jarro iz neposredne bližine (strel)
a pedir de boca, a qué quieres boca kot srce poželi
boca a boca med štirimi očmi, ustno
boca abajo na trebuhu (ležeč)
boca arriba na hrbtu (ležeč)
de boca en boca od ust do ust, javno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡de boca! prazne besede!
¡punto en boca! tiho!
callar la boca molčati
no se le cae de la boca govori vedno (kar naprej) o isti stvari
dice lo que se le viene a la boca na vsa usta pove, (kar misli)
no decir esta boca es mía nobene besede reči
estar pendiente de la boca de uno koga z veliko pozornostjo poslušati
guardar la boca biti zmeren v jedi in pijači; zamolčati, ne izblekniti
hablar por boca de otro delati po navodilih koga drugega
hacer boca zbuditi apetit
la boca se le hace agua sline se mu pocede
írse de boca uiti, pobegniti (konj); nepremišljeno govoriti
mentir con toda la boca v obraz lagati
poner la boca al viento ničesar jesti ne imeti
quitar a uno de la boca a/c komu nekaj z jezika sneti
quitárselo uno de la boca od ust si pritrgati, da drugemu damo
su boca es medida vaša želja je zame ukaz
tener buena boca imeti dober okus (vino)
torcer la boca usta zaviti, namrdniti se, nakremžiti se; nos vihati
traer a. siempre en la boca kar naprej o istem govoriti
en boca cerrada no entra(n) mosca(s) molčati je zlato
por la boca muere el pez škoda človeka spametuje
quien tiene boca, se equivoca motiti se je človeško
traer en bocas a uno koga skozi zobe vleči

bocciōlo m

1. popek:
essere un bocciolo di rosa pren. biti lepa in nežna kot popek vrtnice

2. dulec

3. strojn. ekscenter

Bocksprung, der, Bocksprünge machen skakati kot kozliček

Boeōtī -ōrum (pri H. -ûm), m (Βοιωτοί) Beotci, Beotčani, preb. nižin ob Kopaidskem jezeru, ki so bili znani kot topoglavi ljudje: Boeotorum gentem... dicionis suae facere cupiens L., Boeotûm in crasso iurares aëre natum H. Od tod

I. adj.

1. Boeōtius 3 (Βοιώτιος) beotski, iz Beotije: Pr., Col., Val. Fl., Ap., Bacis, vates Ci., Neo L., moenia (= Thebae) O.; subst.
a) Boeōtiī -ōrum, m = Boeotī: Ci., Plin., omnes... Boeotii magis firmitati corporis quam ingenii acumini inserviunt N.
b) Boeōtia -ae, f α) Beotčanka, Plavtova ali Akvilijeva komedija: Gell. β) (sc. terra, Βοιωτία) Beotija, gr. pokrajina z glavnim mestom Tebami (Thebae): Ci., L., O. idr. γ) Beotija, Hiantova žena: Hyg.

2. (redkeje in pesn.) Boeōtus 3 (Βοιωτός) = Boeōtius: Orion, tellus O., duces Lucan., flumina, urbes Stat.

3. Boeōticus 3 (Βοιωτικός) beotski: cucumis, frumentum Plin.

— II. subst. Boeōtis -idis, f (Βοιωτίς) Beotija, dežela Beotčanov: Mel.

bog [ó] moški spol (boga, bogovi)

1. moško božanstvo: der Gott
bog bliska in groma Donnergott
bog gozda Waldgott
bog ljubezni Liebesgott
bog maščevanja Rachegott
bog morja/ morski bog Meeresgott
bog ognja Feuergott
bog pastirjev Hirtengott
rečni bog [Flußgott] Flussgott
bog sonca Sonnengott
bog vina Weingott
bog vojne Kriegsgott
bog vremena Wettergott

2.
lipov bog (malik) der Götze
figurativno stati kot lipov bog dastehen wie ein Ölgötze
|
posvečen bogu gottgeweiht
figurativno bogovi v belem (zdravniki) die Götter in Weiß
ljubljenec bogov der Götterliebling
somrak bogov die Götterdämmerung
da se bog usmili hudo, slabo ipd.: gotterbärmlich
kot bog göttergleich

bóg God; the Lord; deity

o bóg! dear me!
moj bóg! good Heavens!, good Lord!
daj bóg God grant!, would to God!; I wish to goodness!, I wish to God!
bóg ne daj!, bóg obvaruj! God forbid!, zastarelo God forfend!; touch wood!
bóg z Vami! God speed you!
zbogom! goodbye, farewell!
bógu podoben godlike
vsemogočni bóg God Almighty
bógu vdan devout, pious
tako mi bóg pomagaj! so help me God!
(bil je) prizor za bógove (it was) a sight for sore eyes
to je kot od bóga poslano it's a godsend
bóg (si ga) vedi God knows, I don't
bogve arhaično God wot
bogve zakaj goodness (ali God) knows why
bogve, kdo je to rekel I wonder who said it
če bóg da please God, God willing
moj bóg, kaj pa delate? for God's sake, what are you doing?
stati kot lipov bóg (figurativno) to stand like a graven image; to stand stock-still
človek obrača, bóg pa obrne man proposes, God disposes; God commands, man obeys
bóg je najprej sebi brado ustvaril charity begins at home

bógkov (-a -o) adj. etn.
bogkov kot l'angolo del crocifisso (nelle case contadine)

bogokletstvo samostalnik
1. (o žaljenju vere) ▸ istenkáromlásV zadnjih letih se je večina, predvsem zahodnih držav odločila umakniti člen o blasfemiji oz. bogokletstvu iz ustave. ▸ Az elmúlt években a nyugati országok többsége úgy döntött, hogy kiveszi az istenkáromlásról szóló cikkelyt az alkotmányából.
V nekaterih islamskih državah je smrtna kazen predvidena tudi za bogokletstvo in odpadništvo od vere. ▸ Néhány iszlám országban istenkáromlásért és hitehagyásért is halálbüntetést szabnak ki.

2. (nezaslišano dejanje) ▸ istenkáromlás
Postopek segrevanja mleka so številni nasprotniki sprejeli kot bogokletstvo. ▸ A tej felmelegítését számos ellenzője istenkáromlásként fogta fel.
Dvom v naše besede je bogokletstvo. ▸ Szavainkban kételkedni istenkáromlás.
Primerjati današnjo zahodno žensko s plašno antilopo, ki jo vodi ohranitveni nagon, je bogokletstvo. ▸ A mai nyugati nőt egy félénk antilophoz hasonlítani, amelyet a fajfenntartás ösztöne hajt, istenkáromlás.

Bohnenstroh, das, dumm wie Bohnenstroh zabit kot planka; Bohnenstroh im Kopf haben imeti slamo v glavi

boîte [bwat] féminin škatla; skrinjica, posoda; doza; ohišje; populaire lokal, hiša, tovarna; delovišče; ječa; argot gimnazija

boîte à, aux lettres poštni nabiralnik; zasebni nabiralnik za pisma
boîte à couleurs škatla za barve
boîte de montre ohišje ure
boîte à ouvrage škatla za šivalni pribor
boîte de conserve konserva
boîte à lait kanglica za mleko
boîte d'allumettes škatlica vžigalic
boîte à bijoux skrinjica za nakit
boîte à bulletins de vote glasovalna, volilna skrinjica
boîte à échantillons kovček z vzorci
boîtes gigognes zložljive škatle (ena v drugo)
boîte de nuit nočni bar, kabaret
avoir l'air de sortir d'une boîte biti kot iz škatlice vzet (lepo oblečen, negovan)
on est mal payé dans cette boîte v tej tovarni, v tem podjetju so slabe plače
il veut changer de boîte (populaire) on bi rad menjal službo
mettre quelqu'un en boîte (familier) norčevati se iz koga, nagajati komu
fermer sa boîte (populaire) držati jezik za zobmi, molčati
servir de boîte aux lettres (figuré) biti za posrednika v izmenjavi pisem
retirer les lettres de la boîte izprazniti poštni nabiralnik

bojišče samostalnik
1. (o vojaškem spopadu) ▸ csatatér, harctér, harcmezőNa bojišču je padlo okrog 35.000 vojakov. ▸ Körülbelül 35 000 katona esett el a csatatéren.
Ceste so gradili vojaki, da so se po njih hitreje premikali na bojišča. ▸ A katonák utakat építettek, hogy gyorsabban eljussanak a csataterekre.

2. (v športu) ▸ küzdőtérPotem je projekt zamrl, dokler se podobna zamisel ni rodila pred nekaj leti na nogometnem bojišču. ▸ Aztán a projekt elakadt, mígnem néhány évvel ezelőtt hasonló ötlet született a futballpályán.Sama oblika boksarskega bojišča bi bila lahko tudi drugačna, lahko bi bil dejansko krog, kot ga poznajo v rokoborbi ali v kakšnem od azijskih borilnih športov. ▸ A bokszring alakja eltérő lehet - valójában lehetne kör alakú is, mint a birkózásban vagy néhány ázsiai küzdősportban.

3. (o konfliktu, spopadu) ▸ csatatér, harctérGlavno bojišče regionalizacije se je tako preneslo na sprejemanje zakona o pokrajinah. ▸ A regionalizáció fő harctere tehát a tartományi törvény elfogadására tevődött át.
Žal je danes v mnogih družinah miza bojišče, kjer starši in otroci merimo moči. ▸ Sajnos manapság sok családban az asztal az a csatatér, ahol a szülők és a gyerekek összemérjük a hatalmunkat.
To spremeni šolo v bojišče za čim boljše rezultate, v boj za točke. ▸ Ez az iskolát csatatérré változtatja, ahol a harc a lehető legjobb eredményekért, a pontokért folyik.

bola ženski spol krogla, kepa, žoga; met krogle; laž, časopisna raca

bola de nieve snežna kepa
¡dale bola! to je že neznosno!
escurrir la bola po francosko se posloviti
no dar pie con bola zmesti se, zbegati se
¡ruede la bola! naj bo, kar hoče! naj gre, kot hoče!
hacer bolas potepati se in ne iti v šolo, šolo »špricati«
bolas frnikole; frnikolanje

Bōla -ae, f Bola: V.; Bōlae -ārum, f Bole: L. prastaro glav. ekvovsko mesto v Laciju (zdaj Lugnano). Od tod adj. Bōlānus 3 bolski: ager L.; subst. Bōlānī -ōrum, m Bolanci, preb. Bol(e): L., Plin. — Kot nom. propr. Bōlānus -ī, m Bolan: H.; kot rim. priimek Bolan (Bolski): Ci. ep.

bolan (boln|a, -o) krank, erkrankt; pri kronični bolezni: leidend; [unpäßlich] unpässlich
biti bolan krank sein, (slabo se počutiti) [unpäßlich] unpässlich sein
bolan na … -krank, -leidend (na jetrih leberkrank, na ledvicah nierenkrank, na pljučih lungenleidend/lungenkrank, na srcu herzleidend/herzkrank, na želodcu magenkrank/magenleidend, na živcih nervenkrank/nervenleidend, dedno erbkrank, duševno geisteskrank, spolno geschlechtskrank)
hudo bolan [schwerkrank] schwer krank
na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
biti bolan krank sein, krank liegen, ležati: das Zimmer hüten (müssen)
figurativno bolan od ljubezni liebeskrank
delati se bolnega sich krank stellen
prigovarjati komu kot bolnemu konju (jemandem) wie einem lahmen Gaul zureden