Franja

vida ženski spol življenje, življenjska doba, življenjski potek, življenjepis; življenjska sila

vida del campo, vida campestre, vida rústica življenje na deželi
vida deportiva športno življenje
vida nómada nomadsko življenje
vida de perro pasje ž.
vida privada zasebno ž.
vida regalada, buena (ali gran) vida razkošno ž.
mujer de (la) vida deklina
objeto (problema) de la vida življenjski cilj (problem)
peligro de (la) vida življenjska nevarnost
¡la bolsa o la vida! denar ali življenje!
buscar(se) la vida skrbeti za svoje preživljanje
dar mala vida (a) slabo s kom ravnati
dar (ali poner, sacrificar) la vida por žrtvovati svoje življenje za
darse buena vida dobro živeti
no dar señales de vida nobenega znaka življenja ne dati od sebe
dejar con vida pustiti pri življenju
escapar la (ali con) vida zdravo kožo odnesti
estar con vida biti pri življenju
ganar(se) la vida služiti si kruh
pasar la vida a tragos životariti
pasar a mejor vida umreti
quedar con vida ostati pri življenju
ser de vida imeti še možnost rešitve (bolnik)
ser de la vida vdati se prostituciji
tener la vida en un hilo (fig) ležati v zadnjih izdihljajih
tener siete vidas (como los gatos) (fig) imeti žilavo življenje (kot mačke)
no tener vida (fig) biti življenja nezmožen; biti brez temperamenta
vender (bien) cara la vida drago prodati svoje življenje
volver a la vida koga vrniti v življenje; spet k sebi priti
a vida o muerte na življenje in smrt
con vida pri življenju
de por vida za življenjsko dobo, vse življenje
entre la vida y muerte v življenjski nevarnosti
¡por vida! za božjo voljo!
¡por vida mía! kakor gotovo živim!
optimista de por vida nepoboljšljiv optimist

video -ēre, vīdī, vīsum (indoev. baza. *u̯ei̯d-,*u̯id- videti, vedeti; prim. skr. vḗda vem, vetti (on) ve, vitta- znan, poznan, vindáti najde (nahaja), vidyā́ védenje, znanje, vḗdaḥ sveti spis, lat. vīsō, vīsus 3, vīsus -ūs, vīsiō, umbr. virseto = lat. vīsum ali vīsa, gr. εἶδω [z aor. εἶδον < *Ƒεῖδον] vidim, οἶδα [iz *Ƒοἰδα] vidim, vem, ἰδέα, εἶδος videz, podoba, lik, εἴδωλον podoba, sl. vedeti, videti, vid, lit. véizdmi videti, véidas lice, got. wait = stvnem. weiß = nem. ich weiß, got. witan, witaida = stvnem. wizzan = nem. wissen) videti

A. video -ēre v act. in pass.

I.

1. intr. videti = imeti vid (vidno moč), moči videti, gledati: perplexe vides Pl. ne vidiš prav, clare videre oculis Pl. imeti jasne oči, imeti jasen pogled, jasno videti, bene videre oculis Ci. dobre oči imeti, dobro videti, acriter (acrius) videre Ci. imeti oster vid, ostro videti, quam longe videmus? Ci. kako daleč seže naš vid?, longius videre Ci. videti na večjo daljavo, dlje videti, sensus videndi et audiendi Ci. vid in sluh, videndi facultas Cels. vid, videndi ratio Gell., propter imbecilitatem iam non audit aut non videt Cels.; occ. imeti odprte oči, bedeti: iamque videnti … tempora pingit V. ko je bil že buden.

2. trans. videti, zagledati, zazna(va)ti, v pass. videti se, zagledati se, biti viden: Pl., Ter., Cels., Q. idr., Cumanum ex eo loco video Ci., ut te viderem et viserem Ci. ep. da bi te videl in obiskal (= pogledal, kako se imaš), opera, quae numquam viderant antea Galli C., nostri oculi vīdēre Cacum V., oculis sol videt iuvenem O., si vivo visurus eum V., videre aliquid in somnis, secundum quietem Ci. ali per somnum, per quietem Iust. v sanjah, somnia (somnium O.) videre Ci. imeti sanje, sanjati, ubi sol sex mensibus non videtur Varr., flamma ab oppidanis visu N., equites procul visi L., in aperto loco paucae stationes equitum videbantur C. je bilo moč videti, latet silvis nulloque in monte videtur O., quis furor, auditos … praeponere visis caelestes? O. pred vidnimi, quod non vidisset, pro viso sibi renuntiasse C., visus lupus H., divisque videbit permixtos heroas et ipse videbitur illis V. Od tod
a) subst. vīsum -ī, n kar se je videlo, kar je bilo videno: α) prikazen, podoba, pojàv, pojava, poseb. v sanjah: turpia visa Pr., quies sine visis somniorum Ci., di vanum avertite visum Tib., nocturna visa Amm.; abs.: perterritus visis Ci., hoc visum nulli, non ipsi effata sorori V., visa quid ista ferant O. β) = gr. φαντασία kot fil. (stoiški) t.t.) fantazija, fantazijska slika, fantazijska podoba, podoba (predstava) v duši, domislek, domišljija, starejše domišljava, utvor domišljave, umislek, vobrazek: Ci.
b) adj. videndus 3 viden: nulli videndus O. nikomur viden, vsem neviden. — Skladi: z dvojnim acc.: Varr. idr., neque me indecorem videbis V., urbem vidit inanem O., quaedam imperfecta vident O.; poseb. s predik. pt. (pri neposrednem zaznavanju): Cat. idr., adulescentium greges Lacedaemone vidimus ipsi … certantes pugnis, calcibus … Ci., quem cum videret supplicem in ora sedentem N., armatosque vident stantīs in limine V., scorpion puer minitantem vidit O., quam paene … iudicantem vidimus teacum H.; z ACI (pri posrednem zaznavanju): suos fugere et concidi videbat C., cum suos interfici viderent C., ubi videt Numidas minus instare S., saepe tribus lectis videns cenare quaternos H. lahko vidiš, scindi videres vincula L. ali molliri membra videres O. bi lahko videl, bi mogel videti, lahko bi (bil) videl, serpentes atque videres infernas errare canes (hiperbaton; veži: serpentes atque infernas canes videres errare) H., vidi ego civium retorta tergo brachia libero … et arva Marte coli populata nostro H.; z odvisnim vprašanjem: qui videant, quas in partes hostes iter faciant C., ex illo, quae me sequantur bella, vides V., videbat, uti … hac fugerent Grai V., vides, ut alta stet nive candidum Soracte H.; toda za stalnim besedilom „viden (gl. opombo spodaj) ut“ (njen pomen je trdilen) „ali vidiš, kako“ stoji odvisni vzklični stavek v ind.: viden ut geminae stant vertice cristae … ? V., viden ut faces splendidas quatiunt comas? Cat.; podobno: nonne vides, croceos ut Tmolus odores India mittit ebur V.; vendar tudi: viden ut strepitantibus advolet alis … Amor Tib.; s cum in cj.: O. idr., videbamus, philosopho cum operam daret, Q. Tuberonem Ci., vidi, … cum membra manderet V.; pren. (o neživih subj.): tertia dum Latio regnantem viderit aestas V., quascumque (sc. terras) vident occasus et ortus O., vidit noctem dies, nox media solem videt, sanguinem extremae dapes domini videbunt Sen. tr.

3. occ.
a) videti na svoje oči, biti priča (očividec), dočakati, učakati, doživeti, dobiti, uži(va)ti, biti (postati) deležen česa: quam ibi miseriam vidi! Ter., clarissimas victorias aetas nostra vidit Ci., suo toto consulatu somnum non vidisse Ci., utinam eum diem videam Ci. ep., quos (sc. dies) in vita celeberrimos laetissimosque viderit Ci., ne nimis sero … regni paterni speciem videat L., ut Roma saeculi quinque vidit O., videre centum messes, tempora senectae O., diem nondum videram Sen. tr. še nisem bil zagledal luči življenja, še nisem bil rojen, nullius ex sua stirpe fumis vidit N., casus abies visura marinos V. ki bo priča, ki bo deležna.
b) zopet (znova, spet) videti: suos, patriam Ci., mea regna videns V.
c) poiskati, obiskati: causa videndi has domos O., Othonem vide, Septimium vide, videbis ergo hominem, si voles Ci. ep., mane videns Plinium domi Plin. iun., qui (sc. medici) aegrum raro vident Cels.
d) videti kaj (na)pisano v knjigi, vedeti (iz knjig), (pre)brati, (pre)čitati: quam (sc. silvam) … quibusdam Graecis fama notam esse video C., reiectum esse ab Asclepiade vomitum in eo volumine, quod de tuenda sanitate composuit, video Cels.
e) (blago) spreje(ma)ti koga: videre reversos honorifice Amm.

4. metaf. (v duhu) (u)videti, opaziti (opažati), sprevide(va)ti, uvide(va)ti, doume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti, spozna(va)ti: Ter., Cels., Iust. idr., quem (sc. exitum) ego tam video animo, quam ea, quae oculis cernimus Ci. ep., videre vitia in dicente Ci., quin acrius vitia quam recta videat Ci., di vatesque in futurum vident L., videre ventura (prihodnost) V., O., sua fata O. vnaprej videti, video meliora proboque, deteriora sequor O., belli finem nullum videmus Hirt., V., multum Pl., Ci. ep. daleč videti = biti daljnoviden, pameten biti, cum me vidisse plus fateretur Ci. da sem bil pametnejši (preudarnejši), sin autem vos plus tum in re publica vidistis Ci. če pa ste vi pokazali večjo politično preudarnost; z ACI: Aeduos in dicione videbat Germanorum teneri C., videbat id non posse fieri N., capita nominis Latini stare cum rege videbant L., simul ac Iuturna … vidit … vulgi variare labantia corda V.; redkeje z odvisnim vprašanjem: quod ego, cur nolim, nihil video Ci. ep., cuius criminis reus sim, non video Cu., vide, quantum fidei tuae credam Cu.; occ. opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), zazna(va)ti, (ob)čutiti, (za)slišati, (za)čuti: naso … videt plus quam oculis Pl. več (bolje) vonja, kot pa vidi, mugire videbis sub pedibus terram V., tum videres stridere … susurros H., vidistin' toto sonitus procurrere caelo Pr., caseus, qui vehementior vetustate fit vel ea mutatione, quam in eo transmarino videmus (sc. z okusom) Cels. —

II.

1. gledati, pogledati (pogledavati, pogledovati), ogledati (ogledovati) si: aliquem videre non posse Ci. koga ne moči videti, koga ne moči trpeti, spectat eam Tereus praecontrectatque videndo O., videamus miserabile funus O., quem tu nascentem placido lumine videris H., iuvat ire et castra desertosque locos videre V.; v sup.: mulieres et pueri, qui visum processerant S. gledat (boj); z odvisnim vprašanjem: vide sis, signi quid siet Pl. poglej vendar, kak pečat je, oglej si prej pečat, vide tali ubi sint Pl.; z odvisnim in vzkličnim stavkom: illud vide os ut sibi distorsit carnufex Ter.; impers.: vide sis modo etiam (le poglej sem, le poglej me), visum est Pl. sem že pogledal; sup. vīsū videti pri adj.: tumulus facillimus visu S., miserabile visu V., C.; nam. tega sup. stoji pesn. inf. vidērī = videti (prim. μέγας ὁράασϑαι Hom.): vitulus vivens videri H., maiorque videri nec mortale sonans V.

2. occ.
a) (zaupno) koga pogledati (pogledavati, pogledovati): Sen. ph. idr., me vide Pl., Ter. upaj name, zanašaj se name.
b) zgledovati se po kom, ogledovati se po kom: quin tu me vides? Ci. zakaj se ne zgleduješ po meni? = le zgleduj se po meni (kako sem jaz ravnal).
c) (malomarno, mirno) gledati kaj: vidistis in vincula duci universi eum, qui a singulis vobis vincula depuleram L. (prim. L. 6, 14 in 22, 14), matres Edonidas omnes quae vīdēre nefas, torta radice ligavit O.; pren. (o neživih subj.) gledati kaj, tj. kam = ležati proti, stati proti čemu: quae nascentem videt ora solem Sen. ph. ki leži proti vzhodu, (sc. Appenninus) Gallica rura videt Lucan., triclinium videt xystum Plin., triclinium hortum et gestationem videt Plin. iun.

3. metaf. (v duhu) gledati, ogledati (ogledovati) si kaj, premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), pomisliti (pomišljati, pomišljevati), (raz)motriti (razmotrivati), preudariti (preudarjati), (pre)tehtati, pretehtati (pretehtavati, pretehtovati), presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): nunc ea videamus, quae contra disputari solent Ci., cum haec sunt videnda Ci.; pogosto z odvisnim vprašanjem: Ter., Cels. idr., id primum videamus, quatenus amor in amicitia progredi debeat Ci., quid fuerim, quid simque, vide O.; pogosto v fut. II, da se odločitev a) ali preloži na poznejši čas: hisce de rebus mox (post, alias) videro ali viderimus (= fut.) Ci., alio loco de oratorum animo videro Ci.; b) ali prepusti drugemu: quam id recte faciam, viderint sapientes Ci., sitne malum dolere necne, Stoici viderint Ci. o tem naj razmišljajo stoiki = to naj odločijo stoiki (to meni ni nič mar); occ.
a) (po)skrbeti, (po)brigati se za koga, za kaj, oskrbeti (oskrbovati) koga, kaj, preskrbeti (preskrbovati) koga, komu kaj, priskrbeti (priskrbovati) komu kaj, paziti na koga, kaj, (po)gledati kaj, po čem, za čim, da bi … , da ne bi … : Petr. idr.; alicui videre skrbeti za koga, npr.: recte ego mihi vidissem Ter., Dolabellae videre Ci. ep., videre sibi hoc Ci., videre sibi locum, sedem Ci., viderint ista officia viri boni Ci., valebis et negotia mea videbis ut prandium nobis videret Ci. ep., potionis aliquid et cibi videamus Ci., videndum sibi esse aliud consilium Ci., Camillus … suam gloriam videt L., quae agenda videndaque L., viderit ista deus O., de his videris L., de me Iuppiter viderit V., post de matre videro Ter. (glede fut. II v teh stavkih gl. zgoraj); z odvisnim vprašanjem: tu, quemadmodum his satisfacias videris Ci.; s finalnim (zahtevnim) stavkom: Ter., Cels. idr., scribas, vide, plane et probe Pl., videret, ut quam primum tota res transigeretur Ci., vide, ut probare possit Ci. ep. pazi se, da ne … , videant consules (magistratus L.), ne quid res publica detrimenti capiat Ci., L. (stalno držpr. besedilo), vide, ne tu peius consulus N., vide, ne post mortem meam mentiaris te vicisse Sen. ph. glej, pazi; v zvezah vide, videto, videamus, ne in podobnih ne včasih = ali (li) morda, npr.: vide, ne hoc turpe nobis sit Ci. = to je … morda nečastno, vide, ne nulla sit divinatio Ci. = preroškega daru pač morda ni, težko da bi obstajal preroški dar; toda: videndum est, ne non satis sis Ci. = prejkone ni zadosti, utegne pač biti premalo, videte, ut sit necesse Ci. = težko da je potrebno; abs.: sed ipse viderit Ci. ep. naj gleda sam (meni nič mar), viderit intereat O. naj gleda sam, viderit; fateamur amores O. naj gleda kdo drug.
b) oko (oči) imeti na čem, vreči (metati) oko (oči) na kaj, nameravati kaj, v mislih imeti kaj, hlepeti po čem, stremeti za čim, poganjati se za čim, gnati se za čim, prizadevati si za kaj: vidit aliud Ci., maius quiddam videbam Ci., cuius mens nihil nisi commodum publicum videt L., magnam gloriam, imperia immodica v. L.

B. videor, vidērī, vīsus sum kot dep. pass.

1. videti se, biti viden, dati (dajati) videti se, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se, prikazati (prikazovati) se: praesens videbor O., tu visus Enipeus gignis Aloidas O. prikazavši se kot Enipej; z dat. personae: negat sibi umquam … duas ex lucerna flammulas esse visas Ci., haec agenti portentum terribile visum (sc. est) L., nulla mihi visa (sc. est) sororum V.

2. metaf.
a) zdeti se, dozde(va)ti se, biti videti, kazati se, veljati za = imeti se za kaj, kazno biti; s predik. nom.: durior ad haec studia videbatur Ci., ut consimilis fugae profectio videretur C., atrox visum id facinus L., poteras iam videri felix O.; z inf. (NCI): Ter. idr., solem e mundo tollere videntur, qui amicitiam e vita tollunt Ci., ut exstinctae potius amicitiae quam oppressae videantur Ci., res postulare videtur S., Miltiades non videbatur posse esse privatus N., visae canes ululare V., colles exire videntur O. videti je, kakor da … ; inf. (poseb. esse) je včasih izpuščen: quod vix optandum (sc. esse) videtur Ci., Ariovistus tantos sibi spiritus … sumpserat, ut ferendus non videretur C., ubi tempus (sc. esse) visum (sc. est) S. da je čas, haec alio spectabant atque videri (sc. spectare) volebant N.; poseb. kot previden izraz v uradnih izjavah nam. trdnega odloka: maiores nostri voluerunt, quae iurati iudices cognovissent, ea non ut esse facta, sed ut videri pronuntiarent Ci., „fecisse videri“ pronuntiat Ci., cum pontifices decressent videri posse sine religione eam partem areae mihi restitui Ci., consul adiecit senatusconsultum Ambracium non videri vi captam esse L. (glede na ACI v zadnjih dveh stavkih gl. spodaj), deinde secessi et ex consilii sententia „videtur“ inquam Plin. iun.; nam. inf. stoji pt. fut.: eius praecepta sic optime divisuri videmur Q.; z dat. personae: Pl., Ter. idr., quod idem Scipioni videbatur Ci., quae quibusdam admirabilia videntur Ci., plerisque periculosum videbatur flumen pervadere Cu., aliis violentior aequo visa dea est O.; brezos. z ACI (klas. redko): Pl., Acc. ap. Ci., Q., Gell. idr., non mihi videtur ad beate vivendum satis posse virtutem Ci., quia videbatur et Limnaeum … oppugnari posse L.
b) biti očitno, biti očividno; pogosto lahko videri slovenimo tudi z adv. očitno, očividno: misericordiā usus videtur C. očitno je, da kaže usmiljenje, očitno kaže usmiljenje, non minorem exercitus quam ipse imperator laudem meritus videbatur C. očitno je bilo, da je vojska zaslužila prav tolikšno slavo kot … , očitno je vojska zaslužila … ; nihil videmur debere praetermittere H. očitno ne smemo …
c) occ. (sibi) videri domišljati si, domnevati, meniti, misliti: videor mihi perspicere ipsum animum Ci., obiurgari senatum, ut mihi visus sum, summa cum auctoritate Ci., videor mihi strepitum audire Cu., agna sibi nondum tuta videtur O., pressus mihi monte videbar O.; tudi brez dat.: visi (sc. sunt) audire vocem ex luco L., paratis, ut videbantur, magnis copiis S., vere videor posse contendere N. menim, da morem trditi, audire magnos iam videor duces H., idem factura videbar O. mislila sem storiti isto.
d) brezos. videtur (alicui) zdeti se komu prav ali primerno, hoteti kdo kaj, zahoteti se komu kaj, (z)ljubiti se komu kaj, po volji biti komu kaj, prav biti komu kaj, kdo hoteti, meniti, misliti, skleniti: Cels. idr., tibi si videbitur, villis illis utere Ci. ep., si ei videatur (videretur) Ci., si tibi videtur, des N., ita dis (patribus) visum est (gr. ἔδοξε) L. ali sic visum superis O. ali dis aliter (non ita O.) visum V. bogovi (očetje) so … hoteli, so sklenili, quippe ita Neptuno visum est V.; brez dat.: si videtur Ci., ubi visum est, quibus in locis visum est C., quae videbantur, dicebat N. svoje mnenje; z inf.: nunc autem visum est mihi de senectute aliquid ad te conscribere Ci., commodissimum visum est Procillum mittere C., visum est delere O.; inf. pogosto izpuščen: qui imitamur, quos cuique visum, est (sc. imitari ali imitandos esse) Ci., mitteretque cum imperio, quem ipsi videretur (sc. mittere) L.; tudi: visum est mihi, ut eius temptarem sententiam Ter.

Opomba: Stari. pf. videi: Enn. fr.; star. inf. pr. pass. vidērier: Ter., Gell.; 2. oseba imp. act. okrajšana v zvezi vidĕ sis: Pl.; vidēn' vulg. = vidēsne: Pl., Ter., V., Cat., Tib.

vídeti to see; to get sight of; to notice; (opaziti) to become aware, to perceive

dobro (slabo) vídeti to have good (bad) sight, to have good (bad) eyes
bežno vídeti to get a fleeting glimpse of
nič ni vídeti there is nothing to be seen
na prvi pogled, mižé vídeti (žargon) to see with half an eye
vídeti je zdrav he looks well
vídeti je, da... it seems that...
vídeti v prihodnost to see into the future
vídeti vse zvezde (figurativno, od udarca) to see stars
če prav vidim if my eyes do not deceive me
iz tega se vidi hence it appears
jasno se vidi it is clear
na prvi pogled se vidi you can see at a glance, it is self-evident
vreden, da se vidi worth seeing
sam lahko vidiš you can see it for yourself
malo se vidiva we see little of each other
sam sem to videl I saw it myself
nič ga ni vídeti he is nowhere to be seen
konca vojne še ni vídeti the end of the war is not yet in sight
videl sem smrt od blizu I looked death in the face
mesto se vidi od daleč the town can be seen from far away
videl je že lepše čase he has seen better times
si že kdaj videl kaj takega? did you ever see the like of it?; pogovorno can you beat it?
naj vidim, da vidim! (naj pomislim) let me see!
naj te več ne vidim! don't let me see you again!
rajši vidim, da ne prideš you had better not come
ne vidiš péd pred nosom! you can see no further than the end of your nose
vaš prijatelj je, kot je vídeti (kot vidim) starejši od vas your friend, I find, is older than you
videl sem, kako je padel I saw him fall
bomo videli! we shall see!, wait and see!
bomo že videli we'll see, time will tell
to bomo še (šele) videli that remains to be seen
rad bi to videl! I'd like to see that!
videl bo, kdor bo živel live and learn

vídeti voir ; (zagledati) apercevoir ; (izgledati) avoir l'air, paraître

le bežno videti ne faire qu'entrevoir quelque chose
dobro (slabo) videti avoir une bonne (mauvaise) vue, avoir de bons (mauvais) yeux
daleč videti voir loin
ničesar ne videti (v temi) ne rien voir, n'y pas voir, n'y voir goutte
videti dvojno voir double
videti vse rožnato voir tout en rose
rajši videti aimer mieux, préférer
spet videti revoir
(v)naprej videti prévoir
videti je bolan il a l'air malade
videti je zdrav il a bonne mine
iz tega se vidi, da … on voit par là que …, il ressort par là que …
videti je, da … on voit que …, il semble que …
iz vašega pisma vidim, da … je vois par votre lettre que …
je že kdo videl kaj takega? a-t-on jamais vu pareille chose?
ne more ga videti il (ali elle) ne peut pas le voir (ali supporter), il le déteste, familiarno il est sa bête noire
da se ne vidiva več! adieu pour toujours (ali à jamais)!
dati videti (pokazati) faire voir, montrer; (razstaviti) exposer; (prikazati se) se montrer
prav malo ga je videti il se fait rare (comme les beaux jours), on ne le voit plus guère
se že vidi il fait déjà clair (ali jour)

vídeti ver ; (zagledati) mirar

rajši videti preferir, gustar más
daleč videti ver lejos
od daleč videti ver de lejos
dobro (slabo) videti ver bien (mal), tener buena (mala) vista
bežno videti entrever
videti vse rožnato verlo todo de color de rosa
bomo (že) videli ya veremos
rad (nerad) videti ver con buenos (malos) ojos
(ne)rad vidim, če (da) ... (no)me gusta que (subj)
nič se ne vidi no se ve nada
no, vidiš! fam ¡ya lo ves!, ¡ya te lo decía yo!
ne hoteti kaj videti aparentar no ver a/c, (zatisniti eno oko) fam hacer la vista gorda
je že kdo videl kaj takega? ¿habráse visto semejante cosa?
videl sem kako je padel le vi caer
on me ne more videti (fig) no soy de su agrado
da te nikoli več ne vidim tu! ¡no vuelvas a aparecer por aquí!
iz tega se vidi, da ... por ello se ve que..., de ello resulta que...
nikogar ni bilo videti no se veía a nadie
dati videti dejar ver, (pokazati) mostrar, enseñar, (razstaviti) exhibir
dati se videti (prikazati se, pojaviti se) mostrarse, aparecer
vse zvezde videti (od bolečine) fam ver las estrellas

view¹ [vju:] samostalnik
videnje, gledanje; pogled, razgled, pregled; prizor
pravno ogled; vidik, ozir, stališče, mnenje, mišljenje, naziranje, nazor, sodba (on, of o)
namera, namen, nakana, smoter; načrt; upanje
fotografija posnetek, slika

in view of z ozirom na, gledé; pogovorno z namenom
in my view po mojem mnenju
on view razstavljen (za ogled), na ogled(u), na razstavi
on nearer view pri (p)ogledu bolj od blizu
with a view to (ali of) z namenom (da), nameravajoč, računajoč na; imajoč pred očmi, v načrtu
to the view odprto, odkrito, javno
in full view of prav pred očmi (koga)
view of life življenjski nazor
view of the mountains pogled na planine
aerial view slika iz letala (iz zraka)
bird's-eye view ptičja perspektiva
front view pogled spredaj
my end in view (is...) cilj, ki ga imam pred očmi, (je...)
no view of success nobenega upanja za uspeh
plain to the view dobro, jasno viden
point of view vidik, stališče, gledišče
private view zaseben ogled slik pred otvoritvijo za javnost
he did that with a view to promotion to je naredil, da bi napredoval
to fall in with (to meet) s.o.'s views strinjati se z namerami (željami) kake osebe
to form a view on s.th. ustvariti si mnenje o čem
to give a general view of s.th. dati splošen pregled o čem
I have other views for the winter imam druge načrte za zimo
to go out of view izgubiti se iz vida
I got a good view of the volcano dobro sem videl vulkan
to have in view imeti pred očmi (v načrtu, v vidu); imeti na umu, nameravati
I have it in view to nameravam
my window has a fine view of the street z mojega okna je lep pogled na ulico
to hold (to take, to keep) a view of s.th. imeti (svoje) mnenje o čem
to keep in view ne odvrniti oči (od), ne izgubiti izpred oči
to hold different views imeti različne poglede (naziranja)
to lose view of s.th. izgubiti kaj iz vida
this will meet my views to bo služilo mojemu namenu
to sell views of Paris prodajati razglednice, slike itd. Pariza
to take short views figurativno ne biti dalekoviden

vīlicātiō (manj dobro vīllicātiō) -ōnis, f (vīlicāre) oskrbovanje (upravljanje) pristave ali podeželskega dvorca: Col., Petr., proici de vilicatione sua Hier. iz svojega gospodarstva.

vin [vɛ̃] masculin vino

vin blanc, rouge, rosé, chaud, à tabie, mousseux belo, rdeče, rdečkasto, kuhano, namizno, peneče se vino
vin qui a du corps težko vino
du vin de derrière les fagots (figuré) izvrstno vino (»od zida«)
vin du cru, du pays domače vino
vin de goutte samotok
gros, petit vin težko, lahko vino
vin d'honneur vino v čast kake ugledne osebe
point féminin de vin rahla vinjenost
sac masculin à vin pijanec
tache féminin de vin materino znamenje
aimer le vin rad pogledati v kozarec, rad piti
couper, baptiser le vin mešati vino z vodo, krstiti vino
cuver son vin prespati pijanost
être entre deux vins ne biti čisto trezen
mettre de l'eau dans son vin (figuré) milejše strune ubrati
tenir le vin dobro prenašati vino
le vin me fait tourner la tête vino mi gre v glavo
être pris de vin biti pijan
avoir le vin gai, triste biti vesel, žalosten v vinjenosti
quand le vin est tiré, il faut le boire če rečeš a, moraš reči tudi b; če si se stvari lotil, jo moraš tudi končati, jo izvesti, izpeljati

vino m

1. vino:
vino bianco, rosé, rosso belo, roze, rdeče vino
vino da dessert, da pasto desertno, namizno vino
vino secco, abboccato, dolce suho, polsladko, sladko vino
vino nuovo, vecchio novo, staro vino
vino d'annata žlahtno vino
vino artefatto sadno vino
vino battezzato pren. šalj. krščeno vino
vino brulé kuhano vino
vino a denominazione d'origine controllata vino s kontroliranim poreklom
vino fatturato ponarejeno, nepristno vino
vino gasato, gassato umetno peneče se vino
vino mezzo, secondo patočno vino
vino tipico (nova kategorija za vino da tavola z nekaterimi značilnostmi rajona)
dire pane al pane e vino al vino pren. naliti čistega vina, reči bobu bob in popu pop

2. (sadno) vino:
vino di mele (sidro) jabolčnik
vino di riso sake

3. pren. pijanost:
i fumi del vino pijanost
avere il vino allegro, triste pren. v pijanem stanju biti vesel, žalosten
reggere il vino dobro prenesti vino
smaltire il vino prespati pijanost, strezniti se
PREGOVORI: buon vino fa buon sangue preg. vino poživlja kri

víno vin moški spol

belo vino vin blanc
dišavno vino vin aromatisé
domače vino vin de pays (ali du cru, de terroir), petit vin
krščeno vino vin baptisé (ali coupé)
kuhano vino vin chaud
lahko vino vin léger
lansko, staro vino vin vieux
mašno vino vin de messe
namizno vino vin de table
navadno vino vin ordinaire (ali courant)
(po)narejeno vino vin sophistiqué (ali frelaté)
novo vino vin nouveau
palmovo vino vin de palme
peneče se vino vin mousseux (ali champagnisé)
rdeče, črno vino vin rouge
rdečkasto vino vin rosé
svetlo rdeče vino vin clairet
rezano vino vin de coupage
sladko vino vin doux (ali sucré)
težko vino vin lourd (ali fort, capiteux, corsé, qui a du corps), gros vin
trpko vino vin sec
vino v karafi, trebušasti steklenici vin en carafe
vino v steklenici vin en bouteille (ali bouché)
železn(at)o vino vin ferrugineux
karta vin (v restavraciji) carte ženski spol des vins
ohladiti belo vino frapper le vin blanc
temperirati rdeče vino chambrer le vin rouge
dobro prenašati vino tenir (ali supporter) le vin
vino mi gre v glavo le vin me fait tourner la tête
vino utopi vse skrbi le bon vin réjouit le cœur de l'homme

vír (-a) m

1. fonte, sorgente:
zajeti vodo pri viru attingere l'acqua alla sorgente

2. sorgente, fonte; riserva, risorsa; ricettacolo:
svetlobni, toplotni viri sorgenti luminose, termiche
energetski vir fonte di energia
viri delovne sile riserve di manodopera
vir okužbe ricettacolo di contagio

3. pren. (besedilo, oseba, ki daje podatke) fonte:
materialni, pisni, ustni viri fonti materiali, scritte, orali
(zvedeti) iz dobro obveščenih virov (venir a sapere) da fonti ben informate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. knjiž. vir dobička vigna
vir dohodka cespite
pejor. vir (nepoštenega)
zaslužka mangiatoia

visée [vize] féminin merjenje na (kaj); pluriel namera, cilj, ambicija

visées ambitieuses častihlepni cilji
avoir de hautes visées imeti visoke cilje, figuré visoko letati
avoir des visées sur quelqu'un, quelque chose imeti načrte s kom, čim; hoteti se polastiti koga, česa
faire une bonne visée dobro (na)meriti

vista f

1. vid; pogled:
organi della vista vidni organi
a prima vista na prvi pogled; pren. površno
a vista ekon. na vpogled
a vista d'occhio do koder seže oko; zmeraj bolj
di vista površno
in vista na očeh (vsem); ekst. dobro znan
punto di vista pren. mnenje, gledišče
avere la vista corta slabo videti (tudi pren.);
avere la vista lunga daleč, dobro videti (tudi pren.);
avere in vista qcs. pren. biti na tem, da se kaj doseže
essere fuori di vista biti predaleč (da bi se videlo s prostim očesom)
essere in vista biti dobro viden; pren. biti zelo znan; pren. biti blizu
guardare a vista stalno nadzorovati
mettere in buona, in cattiva vista prikazati v dobri, slabi luči
perdere di vista qcn. koga zgubiti iz vida (tudi ekst.);
perdere di vista qcs. kaj zanemariti, za kaj se ne zmeniti več
sparare a vista streljati brez predhodnega opozorila

2. pogled, razgled:
dalla cima si gode una splendida vista z vrha je prekrasen razgled

3. videz, izgled:
far bella vista biti lep, prijeten za pogled
far vista di delati se, pretvarjati se

vista ženski spol vid; oči; pogled, pregled, razgled; sodna obravnava, hišna preiskava; namera, cilj

vista de águila orlovske oči
vista cansada daljnovidnost
vista de una causa sodna razprava, (pred)preiskava
vista corta kratkovidnost
letra (giro) a la vista menica na pokaz
punto de vista vidik, stališče
a vista vpričo; glede; pri roki, v bližini; pod nadzorstvom; trg na pokaz
a la vista takoj, na pokaz
a vista de ojo(s) na lastne oči; očitno
a vista de pájaro z viška; z višine
a vista perdida, a pérdida de vista nedogledno
a primera vista na prvi pogled
a simple vista s prostim očesom, na oko
de vista dejansko, resnično
de mucha vista pozornost zbujajoč, efekten
en vista (de) glede, kar se tiče; zaradi; na vidiku; vpričo
en vista de ello v takih okolnostih
en vista de que vpričo tega, da; ker
¡hasta la vista! na svidenje!
apartar la vista (fig) obraz proč odvrniti
bajar la vista (fig) v tla gledati
cantar de vista peti brez priprave
clavar (ali poner) la vista en pogled upreti v
conocer de vista na videz poznati
desviar la vista stran pogledati
estar a la vista biti na vidiku; paziti, varovati se; v oči pasti, jasen biti
hacer la vista gorda (fig) eno oko zatisniti; delati se, kot da ne vidimo
irse de vista izginiti iz vida
se me va la vista miglja mi pred očmi
¡márchate de mi vista! izgini mi izpred oči!
perderse de vista (fig) biti zelo prebrisan
pasar la vista por la carta bežno prebrati pismo
saltar a la vista v oči pasti
tener vista dobro izgledati, se prilegati
torcer la vista (fig) oči zavijati
vistas pl razgled
a ojos vistas očitno, vidno; vedno bolj

vīta -ae, f (vīvere; iz indoev. *gu̯itā, indoev. kor. *gu̯ei̯H- živeti; prim. skr. jīvita življenje, gr. βιοτός življenje, βιοτή življenje, sl. život, življenje, lit. gyvatà življenje; gl. tudi vīvō)

1. življenje: O., Q., Plin. idr., viri in uxores vitae necisque habent potestatem C. oblast nad življenjem in smrtjo, in omni genere vitae N. v vsakem položaju življenja, v vsakem življenjskem položaju, v vsaki življenjski situaciji, in vita Ci., H. ali in mea vita Ci. v vsem mojem (svojem) življenju, in vita esse Ci. = vitam agere Ter., Ci. = vitam vivere Pl., Ter., Ci. ali vitā vivere Pl. (življenje) živeti, vitam tutam vivere Ci. varno živeti, vitam (miserrimam) degere Ci. (kaj bedno) živeti, preživljati (življenje), vitam transire Sen. ph. živeti, preživljati, vitam ponere Ci. ep., N. življenju dati slovo, abire e vita ali cedere (e) vita ali discedere e vita ali excedere (e) vita ali decedere de vita Ci. = vitam evadere Ap. zapustiti (zapuščati) svet, iti s tega sveta, ločiti (ločevati) se od življenja, umreti (umirati), vitam producere N., V. podaljšati (podaljševati) življenje, naspr. vitam abrumpere V. predčasno končati, vitā defungi Cu., Sen. ph., Gell. umreti, profundere (dati) vitam pro aliquo Ci.; pesn.: tenues sine corpore vitae V. sence (rajnih, pokojnikov); metaf. (o drevesih) življenje = trajanje, življenjska doba, obstoj: vita arborum quarundam immensa credi potest Plin., brevissima vita est punicis, fico, malis Plin.

2. meton.
a) življenje = način življenja, tek (tok) življenja, življenjski poklic: Gell., Serv. idr., rustica Ci. podeželsko življenje, življenje na kmetih, vaško življenje, življenje na vasi, miseranda N., ego bonam vitam tibi hodie feci Pl. danes sem ti pripravil dobro življenje = naredil sem ti uslugo, ustregel sem ti, deorum vitam apti sumus Ter. pravo bogovanje (= božansko življenje) bo, cui in opere vita erat Ter., omnibus flagitiis vita inquinata Ci., vitam, naturam, mores hominis cognoscite Ci., vitam instituere S., splendidus in vita victuque N., sapientis vitae exemplum N., imaginem vitae exprimere N., vitam alicuius explicare (enarrare) N. popisati (popisovati) tek življenja, vita hominis ex ante factis spectatur Corn., librum de vita alicuius edere Plin. iun. izdati življenjepis koga; v pl.: inspicere tamquam in speculum in vitas omnium Ter., vitas et crimina discet V.
b) življenje = življenjepis, biografija: vitae excellentium imperatorum N., vitae scriptores Lamp. življenjepisci, biografi.
c) sreča življenja, sreča v življenju, življenjska sreča: paene illusi vitam filiae Ter.
d) sredstva za življenje, živež, hrana, starejše prežitek: reperire sibi vitam Pl., de vita mea Pl.
e) živeči ljudje, svet (prim. gr. βίος): nil sine vita labore dedit hominibus H., hac de re communis vita dubitavit Ci., his vita magistris desuevit quernā pellere glande famem Tib., verum falsumne sit, non vita decreverit Plin., adgnoscat mores vita Mart.
f) življenje = človeku zelo ljuba ali draga oseba: tu vita es mihi Pl., nostrumne Aeschinum, nostrum vitam omnium Ter.; kot ljubkovalna beseda: mea vita (= gr. ζωή) Pl., Ci. ep. ali samo vita Pr. (ti) moje življenje.

Opomba: Star. gen. sg. vitāi: Lucr.

vizualizirati glagol
1. (miselno oblikovati podobo; predstavljati si) ▸ vizualizálKo si vizualiziram skok, si vedno predstavljam, da skočim v ravnino in pristanem v telemark. ▸ Amikor vizualizálom az ugrást, mindig azt képzelem, hogy sima területre ugrok és telemark pozícióban landolok.
To sliko bom vizualizirala vsak večer in upala, da deluje! ▸ Minden este vizualizálni fogom ezt a képet, és remélem, hogy működik!

2. (vizualno prikazati; upodobiti) ▸ vizualizál, megjelenít
Arhitekti in notranji opremljevalci zato pogosto svoje predloge vizualizirajo s tridimenzionalno računalniško risbo. ▸ Az építészek és a lakberendezők ezért gyakran háromdimenziós számítógépes grafikával vizualizálják a javaslataikat.
Kadar želimo poslušalcem posredovati podatke, jih je dobro vizualizirati. ▸ Amikor információt akarunk közvetíteni a hallgatóknak, jó, ha vizualizáljuk azokat.

vjȅra ž (ijek.), vȅra ž (ek.)
1. vera: vjera u boga
2. zaupanje: slijepa, čvrsta, nepokolebiva vjera; imati -u u koga
3. vera: raditi u dobroj -i
4. upanje, kredit: dati komu robu na -u
5. moška beseda: tvrda vjera; dati komu -u
6. zvestoba: okrenuti -om postati nezvest, izneveriti se
7. zaroka: ugovarati -u; djevojka je bila pod -om tri godine dekle je bilo tri leta zaročeno
8. alal mu vjera! dobro je, prav je tako!; -e mi! pri moji veri!; božja ti vjera! resnično, tako je

vleč|i² [é] (-e) povleči/potegniti

1.
vleče (je prepih) es zieht, es ist zugig
vleče noter es zieht herein

2. dimnik:
dobro/slabo vleči einen guten/schlechten Zug haben

3. (dobiti odziv) ziehen, predstava ipd.: ein Kassenfüller sein, občinstvo za seboj: mitreißen; pri prodaji: ein Verkaufsschlager sein
kandidat, ki vleče die Wahllokomotive
ki vleče zugkräftig

4.
vleče me kam es zieht mich (nach Hause)

vléči (vléčem)

A) imperf. ➞ vlačiti

1. tirare:
vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
vleči črto tirare una linea

2. trascinare, strascicare:
težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

4. mettersi, vestirsi:
vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

5. gastr. stendere (la pasta)

6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

7. tirare, fumare:
vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
vleči sapo vase inspirare l'aria

8. (sesati, piti) succhiare, bere:
vleči dudo succhiare il ciucciotto

9. (pihati) soffiare:
hladno vleče soffia un vento freddo

10. (odvajati dim) tirare:
dimnik dobro vleče il camino tira bene

11. pren. dilungare:
vleči s poročilom dilungare la relazione

12. attirare, attrarre:
morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

13. (varati) ingannare; pog. fregare:
zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

15. vleči na tendere a:
vleči na sivo tendere al grigio

16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

17. metal. trafilare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
pren. dreto vleči russare, ronfare
pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vleči na uho origliare
pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
vleči po tržaško parlare triestino
žarg. motor vleče il motore tira
obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
tukaj vleče qui c'è giro d'aria
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

1. strascicare:
obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

3. prolungarsi, trascinarsi:
spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

4. stendersi:
vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

5. impegnarsi, battersi per:
vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto

vlóga¹ (gledališka ipd.) papel m

igrati vlogo hacer (ali desempeñar) un papel, (o stvari) ser de importancia
komična vloga papel de gracioso
vloga ljubimca papel de galán
glavna, naslovna vloga primer papel, papel de protagonista
stranska vloga papel secundario
dobro znati svojo vlogo saber bien su papel
vloga gôsta papel representado por un actor forastero (ali por un actor que se halla de paso)
igrati smešno vlogo hacer un papel ridículo, fam hacer un papelón
igrati sijajno vlogo hacer un brillante papel
igrati žalostno vlogo hacer un papel lamentable
razdeliti vloge distribuir los papeles, hacer el reparto de papeles
prvikrat igrati neko vlogo crear un papel
pasti iz vloge salirse del papel, salirse de tono, fam hacer una plancha
denar ne igra nobene vloge el dinero es lo de menos