endroit [ɑ̃drwa] masculin mesto, prostor, kraj; lice, prava stran (d'une étoffe blaga); prisojna stran (doline)
à l'endroit de z ozirom na, do
il a mal agi à mon endroit grdó je ravnal z menoj
par endroits mestoma
endroit faible senčna, slaba stran
endroit perdu zakoten kraj
endroit sensible občutljivo mesto, občutljiva točka
bel endroit svetla stran
le petit endroit (familier) toaletni prostor, stranišče
les gens de l'endroit domačini
être bien de son endroit (figuré) biti pravi malomeščan
frapper au bon endroit pravo zadeti
se montrer par son mauvais endroit pokazati se s svoje slabe strani
rire au bon endroit smejati se v pravem trenutku
tourner à l'endroit obrniti na pravo stran (oblačilo)
ne voir que l'endroit du décor videti le zunanji videz
Zadetki iskanja
- endurcir [ɑ̃dürsir] verbe transitif utrditi; figuré napraviti trdosrčnega, brezčutnega, zakrknjenega
s'endurcir utrditi se; otrdeti, postati brezčuten (contre, à do, ob, za); zakrkniti (dans v)
endurcir ses muscles utrditi si mišice
endurcir l'enfant au froid, à la fatigue utrditi otroka proti mrazu, utrujenosti
la misère lui a endurci le cœur beda ga je napravila trdosrčnega
s'endurcir à la douleur des autres postati brezčuten za bolečino drugih ljudi - enfoncé, e [ɑ̃fɔ̃se] adjectif vdrt, upadel; ležeč v kotanji; zlomljen (rebro); premagan (vojska); figuré propadel, izgubljen; pogreznjen (dans v); familier uničen, ruiniran
nous voilà enfoncés! na, sedaj pa imamo!
yeux masculin pluriel enfoncés udrte oči
être enfoncé jusqu'au cou dans les affaires tičati do vratu v delu
enfoncé dans le vice toneč v pregrehi - engagement [ɑ̃gažmɑ̃] masculin angažiranje, angažiranost; obveznost, dolžnost; obljuba; commerce zastava (kakega predmeta); najetje v službo, služba; théâtre angažman; militaire novačenje; spopad (v boju); praska; sport prijava (k tekmovanju)
sans engagement neobvezno; brez zaposlitve
engagement contractuel pogodbena obveznost
engagement (religieux) zaobljuba
contracter, prendre un engagement (volontaire) prevzeti (prostovoljno) obveznost
faire honneur à ses engagements, observer, remplir, respecter ses engagements izpolniti svoje obveznosti
manquer à ses engagements ne izpolniti svojih obveznosti
prendre engagement de quelque chose obvezati se za kaj
rompre, violer un engagement ne se držati svoje obveznosti
les engagements seront reçus jusqu'à (sport) prijave se bodo sprejemale do - engager [ɑ̃gaže] verbe transitif angažirati, najeti; vezati; zastaviti, investirati, naložiti; začeti; spodbuditi, pregovoriti
s'engager obvezati se; prostovoljno stopiti v vojsko; vstopiti v službo (chez pri); zaplesti se, spustiti se (dans v); začeti se (boj); zavzeti stališče do političnih ali socialnih vprašanj
engager des capitaux dans une entreprise investirati kapital v podjetje
engager son cœur zaljubiti se
engager le combat spustiti se v boj
engager une conversation začeti pogovor
engager pour une danse prositi za ples
engager un domestique najeti posla
s'engager dans une affaire zaplesti se v afero
s'engager par caution prevzeti jamstvo
s'engager dans de longues discussions spustiti se v dolge diskusije
s'engager à obvezati se za
s'engager pour quelqu'un jamčiti za koga
engager des négociations začeti pogajanja
engager sa parole dati svojo besedo
engager quelqu'un dans son parti koga na svojo stran, za svoj - engouer [ɑ̃gue] verbe transitif, médecine zamašiti (kak organ)
je me suis engoué zaletelo se mi je
s'engouer pour navdušiti se za, biti nor na, do ušes se zaljubiti v
le public s'est engoué pour cet acteur občinstvo je vse navdušeno za tega igralca - Ennius 3 Enij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znan je
1. Q. Ennius Kvint Enij, roj. v kalabrijskih Rudijah (Rudiae) l. 239, umrl l. 169, ustanovitelj rimskega umetnega, poseb. epskega pesništva, v katero je nam. saturnija uvedel heksameter. Spesnil je 18 knjig obsegajoči ep Letopisi (Annales), t.j. rimsko zgodovino od ustanovitve mesta do svoje dobe. Pisal je tudi tragedije, komedije, satire in pesmi filozofske vsebine. Ohranjeni so le odlomki njegovega pesništva: Ter., Ci., H., O., Q. idr. Od tod adj. Enniānus 3 Enijev: Sen. ph., Q., Gell.; subst. Enniāna -ōrum, n Enijevi izrazi: Gell.
2. L. Enn. Lucij Enij, neki rimski vitez: T.
3. Ennia Enija, Makronova žena: T. - enough2 [inʌ́f] prislov
dovolj, zadosti; popolnoma, povsem
it is not good enough ne splača se, ni vredno
well enough še kar dobro, znosno
be kind enough and do it bodi tako prijazen in stori to
it's true enough žal je res
sure enough gotovo, prav zares
curiously enough presenetljivo
likely enough zelo verjetno - entente [ɑ̃tɑ̃t] féminin razumevanje; sporazum, dogovor; commerce pogodba; poravnava
entente sur les prix dogovor o cenah
mot masculin à double entente dvoumna beseda
arriver, parvenir à une entente priti do sporazuma
avoir l'entente de quelque chose razumeti se na kaj
conclure des ententes commerciales skleniti trgovske pogodbe - entfalten razgrniti; razgrinjati; sich entfalten razgrinjati se; (öffnen) odpreti/odpirati se, Blüten: razcveteti se, Talente, Kräfte: razvijati razviti (sich se) , zur vollen Höhe: razmahniti se; Pracht, Prunk: razkazovati, kazati; sich entfalten figurativ priti do izraza
- entrailles [ɑ̃traj] féminin pluriel drobovje; vieilli črevesje; notranjost; figuré nedra, srcé
les entrailles de la terre notranjost, nedra zemlje
sans entrailles brezsrčen
avoir des entrailles imeti čuteče srce
il n'a pas d'entrailles on je brez srca, neusmiljen
ce drame m'a pris aux entrailles ta drama me je globoko pretresla
être remué jusqu'au fond des entrailles biti pretresen do dna srca
sentir crier les entrailles čutiti glad, biti zelo lačen - entrée [ɑ̃tre] féminin vhod, vstop; vkorakanje; nastop; začetek, uvod, otvoritev; dohod, dostop, pristop; pripustitev (k izpitu); théâtre nastop; commerce vknjiženje; pluriel sprejem blaga ali denarja v določeni dobi; prva jed pri obedu po predjedi ali juhi; (= droits masculin pluriel d'entrée) entrées pluriel uvozna carina; (= prix masculin d'entrée) vstopnina; (= carte féminin d'entrée, billet masculin d'entrée) vstopnica; (entrée de serrure) luknja v ključavnici
à l'entrée de l'été ob nastopu, v začetku poletja
à l'entrée de la nuit ob znočitvi, stemnitvi
entrée d'air dovod, dostop zraka
entrée en charge, en fonctions, en service nastop službe, funkcij
entrée gratuite, de faveur prost, brezplačen vstop
entrée interdite prepovedan vstop
entrée libre prost vstop (commerce, neobvezno za nakup)
entrée dans le, au port prihod (ladje) v pristanišče
entrée en possession nastop lastništva, posesti
entrée en scène (théâtre) nastop na odru
entrée en séance otvoritev seje
entrée et sortie vstopno in izstopno potovanje
entrée en vigueur začetek veljavnosti
examen masculin d'entrée sprejemni izpit
permis masculin d'entrée dovoljenje za vstopno potovanje
visa masculin d'entrée vstopni vizum
avoir son entrée (théâtre) imeti prost vstop (dans v)
avoir ses entrées (auprés du ministre) imeti prost dostop (do ministra)
donner entrée peljati (dans v), dovoliti vstop (à quelqu'un komu)
faire son entrée (slovesno) vstopiti, priti v
faire son entrée dans le monde prvičpriti na kako družabno prireditev
faire son entrée en scène (théâtre) nastopiti na (gledališkem) odru
forcer l'entrée izsiliti vstop, vdreti v
solliciter, obtenir l'entrée d'une société, d'un club potegovati se za, dobiti vstop v kako društvo, v klub - entreprise [-priz] féminin podjetje; podvig; operacija; posel, zadeva; poskus; poseg; napad (sur na)
entreprise artisanale, commerciale obrtno, trgovsko podjetje
entreprise de constructions et de travaux terrestres podjetje za nizko gradnjo
entreprise individuelle, privée zasebno podjetje
entreprise industrielle, de transports aériens industrijsko pôdjetje, podjetje za letalske prevoze
entreprise des pompes funèbres pogrebni zavod
entreprise téméraire tveganje, riziko
entreprise contre la liberté, contre le droit de grève napad na svobodo, na pravico do stavkanja
caisse féminin de maladie de l'entreprise obratna bolniška blagajna
chef masculin d'entreprise vodja podjetja
conseil masculin, comité masculin d'entreprise obratni svet, odbor
gérant masculin d'entreprise obratovodja
s'engager dans une entreprise spustiti se v neki posel
mener à bien son entreprise svoje delo privesti do dobrega konca - entretien [ɑ̃trətjɛ̃] masculin vzdrževanje (v dobrem stanju); negovanje, oskrbovanje; pogovor, pomenek; technique napajanje, strežba
atelier d'entretien popravljalnica
frais masculin pluriel d'entretien vzdrževalni stroški
entretien-éclair masculin hiter, kratek telefonski pogovor
avoir droit à l'entretien hiti upravičen do vzdrževanja
être d'un trop grand entretien zahtevati preveč stroškov za vzdrževanje
il est d'un gros entretien on zamaže, porabi mnogo perila, potrebuje mnogo materiala, itd.
faire tomber l'entretien sur napeljati pogovor na
sur quoi a porté votre entretien? o čem ste govorili? - envoyer* [ɑ̃vwaje] verbe transitif (od)poslati; delegirati (osebo); vreči, zalučati (kamen); pripeljati (zaušnico, udarec); sprožiti (strel); iztezati (veje)
s'envoyer pošiljati si; populaire privoščiti si ga (žganja); zmakniti (kaj), vulgairement krasti
envoyer son adversaire au tapis pour le compte (boksanje) položiti nasprotnika na tla za štetje (do 10)
envoyer par chemin de fer, par la poste poslati po železnici, po pošti
envoyer chercher quelque chose poslati po kaj
ne pas l'envoyer dire brezobzirno povedati svoje mnenje
envoyer quelque chose à la figure de quelqu'un komu v obraz kaj reči
envoyer quelqu'un à la mort poslati koga v smrt
envoyer en permission, en prison poslati na dopust, v ječo
envoyer quelqu'un promener, paître, coucher, à tous les diables poslati koga k vragu, odgnati, spoditi koga
s'envoyer tout le travail (populaire) naprtiti si (z nevoljo) vse delo
envoyer valser, dinguer quelque chose (s silo) kaj podreti, zrušiti
s'envoyer un verre de vin (populaire) privoščiti si kozarec vina
envoyer à vue poslati na ogled - eō1 (adv. abl. zaimka id)
I. abl. causae zato, zaradi tega: eo vereor Ci., eo custodias hostium fallebant L., eo natus sum S.; s kavzalnim stavkom: plausus eo praetermissus, quia … Ci., hoc eo per te agebatur, quod … Ci., non eo dico, quia … Q.; s finalnim stavkom: eo dico, ne … Pl., non eo dico, quo … Ci., hoc eo facit, ut ille abesset Ci.; tudi: non eo haec dico, quin faciam Pl.
— II. pri komp. kot abl. mensurae tem bolj, tem več, poseb.: quō — eō čim — tem: eo facilius facere potes Pl., obtestor vos atque eo magis, si adventicia pecunia petitur Ci., eo setius N.; quo studiosius absconditur, eo magis enitet Ci., eo gravior est dolor, quo culpa maior Ci. ep., unde eo plus opis auferret, quo minus adtulisset gratiae Ci.; prim.: eō — quantum L.
— III.
1. abl. loci tam, ondi: eo fuit Ci., eo loci Ci., cum tu eo quinque legiones haberes Ci.; pren.: res erat eo iam loci, ut … Ci. prišlo je že do tega.
2. pri glagolih premikanja: tja, tjakaj: eo venire Ter., eo transferre apes Varr., eo postquam ventum est Ci., eone pirata penetravit? Ci., eo mihi nuntium miserunt Ci., eo se recipere C., eo imponere milites C., eo mittere N.; prim.: hoc eo valebat N. je merilo tja.
3. (časovno) tako dolgo: usque eo non moleste tulit, donec … Ci., bibitur usque eo, dum … Ci., ferrum usque eo retinuit, quoad nuntiatum est N.
4. tako daleč, dotlej: Col., Suet., eo redeunt fortunae meae Ter., eo rem iam adducam Ci., res eo est deducta N., usque eo despicere, ut … N., eo prorumpit hominum cupiditas Ci., eo enim usque progreditur, ut … Ci., atque ille eo processit, ut nihil gloriosum aestumet S.; z gen.: Q., Plin. iun., Fl., Iust., eo miseriarum venturus eram S., eo consuetudinis res est adducta L., eo rerum ventum erat Cu.
5. k temu (še): eo accessit studium doctrinae Ci., eo accedebat, quod … Ci. - ephēbus -ī, m (gr. ἔφηβος) mladenič (poseb. grški) v starosti od 16 do 20 let. Ko so grški mladeniči dosegli 18. leto, so jih vpisali v občinsko knjigo in s tem razglasili za polnoletne. Od 18. do 20. leta so služili kot vojaki na meji, potem so bili sprejeti v imenik volivcev in tako postali pravi državljani: Varr. fr., Petr., Iuv., Stat., Suet., exire ex ephebis Pl., excedere ex ephebis Ter., e gregibus epheborum Ci., postquam ephebus est factus N., amans ephebus H.
- Epicharmus -ī, m (Ἐπίχαρμος) Epiharmos,
1. filozof in komediograf ok. l. 540 do 450; rojen na otoku Kosu, naposled živel v Sirakuzah, zato imenovan Siculus; glavni zastopnik predatiške, dorsko— sicilske komedije in Pitagorov učenec: Ci., H., Col. Od tod adj. Epicharmīus 3 (Ἐπιχάρμειος) Epiharmov: Gell.
2. naslov Enijeve pesnitve: Ci. - epoptēs -ae, m (gr. ἐπόπτες) epopt, (luč) gledajoči, t.j. tisti, ki je dospel do tretje ali najvišje stopnje v elevzinskih misterijih: Tert.
- éprouver [epruve] verbe transitif preizkusiti; poskusiti, preskušati; figuré prizadeti; pretrpeti, skusiti, (ob)čutiti; doživeti, biti izpostavljen (quelque chose čemu)
la perte de son père l'a bien éprouvé očetova smrt ga je zelo priza-dela
éprouver de l'affection, de l'amour pour quelqu'un občutiti nagnjenje, ljubezen do koga
éprouver de la honte, un regret, un besoin, un désir občutiti sram(oto), obžalovanje, potrebo, željo
éprouver une déception doživeti razočaranje
éprouver des difficultés de paiement zabresti v plačilne težave
éprouver de l'étonnement biti začuden, začuditi se
éprouver les joies de quelqu'un skupaj s kom se veseliti
éprouver des malheurs doživeti, imeti nesrečo
éprouver des pertes pretrpeti, imeti izgube
il a éprouvé, à ses dépens, qu'on ne pouvait se fier à eux skusil je na lastni koži, da jim ni mogoče zaupati