Franja

indemnité [ɛ̃dɛmnite] féminin odškodnina; odpravnina; dnevnica; povrnitev škode ali stroškov; doklada

indemnité de déménagement povrnitev selitvenih stroškov
indemnité de dépenses povrnitev stroškov
indemnité de déplacement, de route povrnitev potnih stroškov
indemnité pour cause d'expropriation povrnitev za razlastitev
indemnité de chômage brezposelna podpora
indemnité forfaitaire odpravnina
indemnité de guerre vojna odškodnina
indemnité de séparation odškodnina za ločeno življenje
indemnité journalière dnevnica; boleznina
indemnité kilométrique kilometrina
indemnité locale krajevna doklada
indemnité en nature, pécuniaire odškodnina v naturalijah, v denarju
indemnité parlementaire dnevnice za poslance in senatorje
indemnité de présence dnevnice za prisotnost
indemnité de représentation reprezentančna odškodnina (dodatek, doklada)
indemnité de risque doklada za nevarno delo
indemnité de transport povrnitev prevoznih stroškov
indemnité de vie chère, indemnité de cherté draginjska doklada
accorder (ali: allouer), recevoir une indemnité dati, dobiti odškodnino
avoir droit à une indemnité biti upravičen do odškodnine
être tenu à une indemnité biti obvezan za povrnitev škode
réclamer une indemnité zahtevati odškodnino

index² [ɛ̃dɛks] masculin indeks, register, kazalo; pokazatelj

Index (religion) seznam prepovedanih knjig
mise féminin à l'index prepoved, izobčenje
être à l'index biti na črni listi, biti na indeksu
mettre à l'index dati na indeks, izključiti, prepovedati, izobčiti

indication [-kasjɔ̃] féminin naznanilo, podatek, informacija; prijava; označba, znak; migljaj; médecine indikacija

indication d'heure napoved časa (v radiu itd.)
indications techniques tehnični podatki
sauf indication contraire če ne bo drugače naznanjeno
donner une fausse indication dati napačno informacijo
suivre les indications du médecin držati se zdravniških navodil

indice

A) m

1. kazalec (prst)

2. tehn. kazalo, kazalec, indeks:
indice di temperatura kazalec temperature
indice di velocità brzinomer

3. pren. znak, znamenje

4. kazalo; spisek, seznam:
consultare l'indice pogledati kazalo
indice analitico predmetno kazalo
indice dei libri proibiti seznam prepovedanih knjig, indeks
mettere all'indice pren. dati na indeks, prepovedati

5. mat. indeks; korenilec

6. stopnja:
indice di gradimento gledanost, poslušanost

B) agg. ki kaže, kazalen:
dito indice kazalec

índice moški spol znamenje, označba; kazalec (prst); kazalec na uri; kazalo, seznam vsebine; indeks, abecedni seznam

índice de materias stvarno kazalo
poner en el Indice na indeks dati (knjigo)
dedo índice kazalec (prst)

in-dūcō -ere -dūxī -ductum

I.

1. potegniti (potezati) čez kaj, prevleči, pokri(va)ti; najprej o konkr.: Iust., Plin., Val. Fl., scuta ex cortice facta pellibus inducere C., coria super lateres C., victima inducta cornibus aurum O. s pozlačenimi rogovi, laurus inducta capillis O., ex ea columna tectorium vetus delitum et novum inductum est Ci., caeso inducta iuvenco Lucan. s kravjo kožo prevlečena, bracchia ind. pennā O., auro L., parietes marmore Sen. ph., pontem subditis saxis Cu. premostiti reko; poseb. o obleki: manicatam tunicam in lacertos ind. Ci. obleči, manibus caestus V. oviti, albenti amictu humeros Stat., soleas in pedes (in pedibus) Corn. ali soccos Suet. ali calceum Plin., Suet. obuti; z gr. acc.: tunicāque inducitur artūs V. obleče se; pren.: si pictor velit varias inducere plumas H. s perjem pokriti, humanam membris inducere formam O. udom človeško podobo dati, pretvoriti se v človeka, v človeški podobi nastopiti, ind. terris umbras H. ali nubes O. ali nubem caelo L. ali nubilum Plin. iun. razprostreti (po čem).

2. occ.
a) kaj na voščeni tabli pisanega s pisalnikom (stilus) prevleči = izbrisati, prečrtati (naspr. relinquere): Icti., nomina iam facta sunt, sed induci possunt Ci.; od tod metaf. ovreči, podreti, uničiti: coeptum est referri de inducendo senatus consulto Ci., eas locationes senatus induci et de integro locari iussit L., decretum Suet.
b) prevleči = zadela(va)ti, poravna(va)ti, zravna(va)ti: solum Plin.

— II.

1. (v)peljati v kaj (označitev smeri in cilja z in in acc.): Ter., Varr., C., Plin. iun., Val. Fl. idr., hostīs induxit in curiam Ci., Sempronius in insidias inductus N. speljan, exercitum in agrum L., aquam in domos Auct. b. Alx. ali in urbem Aur. napeljati, vehiculis aliquem in urbem Iust., in regiam C.; pesn. z dat.: messorem arvis V., Thressas toris Val. Fl., aliquem tectis Sil., mare urbi Suet. napeljati v mesto; inter sacra et vota vincula et laqueum ind. Plin. iun. prinesti, nubila O. navzgor (na nebo) pripeljati, tako tudi: suos ortūs (o Avrori) V.; metaf.: uvesti (uvajati), vpelja(va)ti: inducitur nova consuetudo (novus mos) iudiciorum Ci., aliud quoddam genus dominationis Ci., novum verbum in linguam Ci., hanc rationem Epicurus induxit Ci., hoc in mores nostros induxit Ci., seditionem atque discordiam in civitatem Ci., sermo insiticius et inductus Plin. iun. tuji jezik (naspr. patrius); pecuniam in rationes (in rationibus) inducere Ci. zaračunati, v stroškovnik in dohodkovnik zapisati = zapisati v blagajniško knjigo, alicui agros pecuniā ingenti ind. Ci. drago zaračunati, hic ager ... vobis inducetur Ci. se vam zaračuna, pripiše.

2. occ.
a) (ženo) na dom (pri)peljati: (Liviam) gravidam penatibus suis induxit (Augustus) T., filiae novercam Plin. iun. mačeho na dom pripeljati, Lolliam ind. T.
b) na zaslišanje (pri)peljati: reos in curiam Suet., in indicium Amm., aliquem in senatum Suet., Plin. iun.
c) v areno ali na oder spraviti ali postaviti, prikaz(ov)ati, predočiti (predočevati): quin eos gladiatores induceret Ci., iuvenes armatos L., elephantum in circum Plin. iun., personam Britannici iureconsulti Ci., inducta est Afranii togata, quae „Incendium“ inscribitur Suet.
č) kako govorečo osebo uvesti (uvajati), vpelj(ev)ati: Gyges inducitur a Platone Ci., qui furentes inducuntur Ci. ki nastopajo kot besni, senem disputantem (disserentem) inducere Ci., Alcibiadem memorantem N., gravem personam Ci., muta quaedam loquentia Ci.; tudi kak govor uvesti (uvajati): homo facetus inducis sermonem urbanum Ci.
d) čete v boj peljati, voditi, privesti: exercitum in Macedoniam L., turmas in milites Cu., exercitum in Ligures L., in aciem L., cohortes in proelium L., equites (milites) in pugnam L.; z dat.: hos subruendo vallo ind. T.; s samim obj. acc.: phalangem Cu.

3. metaf.
a) koga k čemu pripraviti (pripravljati), napotiti (napotovati), usmeriti (usmerjati), spodbuditi (spodbujati) ga k čemu, na kaj, kreniti ga v kaj, pregovoriti (pregovarjati) ga: animum amici inducere in spem meliorem Ci., si forte eos in bellum renovandum induceret Ci., ad misericordiam ind. Ci., ad bellum N., in amorem Cat., in hanc consuetudinem scribendi Ci., ad pudendum, ad pigendum Ci.; s finalnim stavkom: Pl., quae te causa, ut provinciā tuā excederes, induxit? L., non inducitur odio, ut dicat Ci.; poklas. z inf.: Lucr., Pollionem promissis inducunt sententiam expromere T.; pogosto pt. pf. z abl. causae: tamen inductus consuetudine societatem fecit Ci. „iz navade“, lacrimis ego huc, non gloria inductus accessi Ci., spe inductus Iust., spe victoriae T., praemio S.; occ. zapelj(ev)ati, (z)vabiti, (pre)varati: Tib., adulescentulus ab hominibus nequam inductus Ci., in errorem ind. Ci., N., eum promissis induxit Ci., tibi falsa spe inductus pollicebar Ci., cupiditate inductus Ci., decepit, fefellit, induxit Ci., verbis ind. Ph.
b) z dvojnim acc. uvesti koga v kaj = poučiti (poučevati) ga v (o) čem: Aeonas naturam coniugiorum Tert.
c) tako rekoč prikaz(ov)ati, igrati, navesti (navajati): dubitationem T. delati se omahujočega, rationem Epicuri, causam Ci.

— III. animum (ali in animum) inducere odločiti se za kaj, zavzeti si, v glavo si vzeti (vtepsti), nameniti se (si), nameravati, skleniti, v zanikanih stavkih tudi srce ne da komu, ne da se komu; (animum tukaj ni obj. temveč sklon smeri kakor domum, rus in mestna imena na vprašanje kam? aliquid animum inducere se pravi pravzaprav „v misel vpeljati kaj“; v pojasnilo pristavlja poznejša doba „in“); z obj.: in quod animum induxerat, non tenuit Ci.; obj. se nadomešča
a) z inf.: L., inducunt animum opes contemnere Ci., in animum induxi eum defendere Ci.
b) s finalnim stavkom: pater potuit animum inducere (strpeti), ut oblivisceretur sese patrem esse Ci., patres ... induxisse in animum, ut (id) infesto exsuli proderent L., inducere animum possum, ne aegre patiar Pl.; za zanikanim glag. quominus in quin: non sustinui inducere in animum, quominus illi eodem die facturum me indicarem Plin. iun., non potuisse se inducere in animum, quin eum vindicaret L. zakaj bi ga ne maščeval; pri L. in Ap. tudi z ACI: in animum inducit rem ita factam esse L. odloči se (verovati), da = prepriča se, da ... — Od tod adj. pt. pf. inductus 3 (pri)siljen, tuj, nenaraven, za lase privlečen, umeten: nihil inductum loqui Plin. iun., insiticius et inductus sermo Plin. iun., arcessita et inducta Plin. iun.

Opomba: Stlat. cj. pf. indūxis = indūxeris: Pl.; sinkop. pf. indūxtī = indūxistī: Ter.; imp. indūce: Varr.

in-duo -ere, induī, indūtum (gl. indu in prim. exuō)

1. obleči, nadeti si: L., Val. Fl., Deianira Herculi tunicam induit Ci., induit arma tibi genitor O., una iuveni supremum honorem induit V. častno obleko, quercum constituit fulgentiaque induit (sc. arbori) arma V.; pogosto refl.: induit sibi torquem Ci.; pesn.: induitur humeris ... purpura O., anulum articulis O. natakniti; brez dat.: induere anulum Ci. natakniti, vestem O., Suet., galeam C. nadeti -, dati -, posaditi na glavo, scalas induerat O. je vtaknil glavo skozi lestvične kline = je bil vzel na rame, praetextam (togam) ind. Plin. iun. konzulsko togo obleči = konzulstvo dejansko opravljati, lugubria O., insignia Bacchi O.; pass. (nav. pt. pf. indūtus 3 oblečen, opravljen z abl.): indutus muliebri veste Ci. v ženski obleki, soccis Ci., galeā V. s čelado na glavi, spoliis raptis indui V.; z gr. acc.: Varr., Corn., quidlibet indutus H., indutus vestem L., chlamydem O., bracas T., induitur pallam O., clipeum V., indui vestem Ter., atras vestes O., exuvias Achillis V., paenulas indutus Suet., loricam induitur Sil., interim nequis quin eius aliquid indutus sies Pl.

2. metaf. ode(va)ti, opraviti (opremljati) s čim, spreje(ma)ti, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), poprije(ma)ti se, navze(ma)ti se česa, prisvojiti (prisvajati) si, dodeliti (dodeljevati) si kaj: Petr., Val. Fl., beluae formam hominum indutae Ci. v človeški podobi (prim. eos Circe induerat in vultus ferinos O. jih je bila spremenila v zveri), dii induti specie humana Ci., arbor induit se in florem V. ali pomis V. se odeva s cvetjem, sadjem, venti se in nubem induunt Ci. se zavijajo v oblake, cratera coronā ind. V. ovenčati, Aegyptus tantis segetibus induebatur, ut ... Plin. iun., vites se induunt uvis Col. so polne grozdja; tako poseb.: personam induere iudicis Ci. pravzaprav „krinko sodnika natakniti“ = igrati vlogo sodnika, nastopiti kot sodnik, philosophi personam induere Ci. nastopati kot filozof, delati se filozofa, alicui speciem latronis induere L. prikaz(ov)ati koga kot roparja, proditorem induere T. vlogo izdajalca prevzeti = biti izdajalec, formam mortalem indui O. človeško podobo nase vzeti, iuvenis ingenii simulationem induerat L., sibi novum ingenium ind. L., habitūs dolentum simulatione induere T., falsos pavores T., spem L., novum imperium L., percussoris speciem L., plurimum adulationis T., qualem diem Tiberius induisset T. kakor je bil Tiberij razpoložen, vultus severos Mart., vias Sil., sibi cognomen Ci. priimek si dati (nadeti), mores Persarum Cu., magnum animum T., hostiles spiritus T., munia ducis T. prevzeti, societatem T. nase vzeti, illorum sibi nomina, quasi personas aliquas Lact., externa vocabula Lact., falsam sibi persuasionem scientiae Q., imaginem mortis (= somnum) Ci., diversa ind. T. različnega mišljenja biti, raznim strankam pripadati, induere societatem T., hostilia adversus eum T. sovražno nastopiti proti njemu, seditionem T., alicui amorem sui Gell. v kom ljubezen do sebe vzbuditi, vino vetustatem Plin., orationem fictam personis Q.

3. se induere
a) zamota(va)ti se v kaj, pasti (padati), strmoglaviti (strmoglavljati) v (na) kaj: se in laqueum Pl., se ipsi acutissimis vallis induebant C., se hastis L. ali sese mucroni ind. V., nasaditi se na ..., (decidit) et sua ilia induit orno (fractae) O. je nasadil na ...
b) metaf. zaplesti (zapletati) se v kaj s čim, zabresti v kaj: videte in quot se laqueos induerit Ci., ille non se purgavit, sed induit Ci., sua confessione induatur necesse est Ci., se in captiones Ci., se ita reī publicae (z državo se zaplesti), ut ... Sen. ph., indui in poenas legum Q.

infarcire v. tr. (pres. infarcisco) polniti; nadevati; pren. natlačiti, natrpati:
infarcire la testa di dati natrpati glavo s podatki

informacij|a ženski spol (-e …) die Information (o über) (tudi biologija), die Auskunft; -information (dedna Erbinformation, za tisk Presseinformation, napačna Fehlinformation, vnaprejšnja Vorabinformation, zakulisna Insiderinformation, Hintergrundinformation)
… informacij Informations-
(izmenjava der Informationsaustausch, vir die Informationsquelle); službe: die Auskunft, der Auskunftsdienst
okence za informacije der Auskunftsschalter
uradnik za informacije der Auskunftsbeamte
avtomobilistično: Pomoč in informacije der Pannendienst, der Autohilfsdienst
telefonska: die Fernsprechauskunft, die Auskunft
dajati/dati informacije Informationen geben
pridobiti informacijo/informacije Informationen einholen, sich erkundigen (nach), (etwas) erfragen
prepovedati dajanje informacij eine Informationssperre verhängen
željan informacij informationshungrig

informácija (a piece of) information

informácije pl information; pravo investigation, inquiry
napačna informácija, napačne informácije misinformation
okence za informácije information desk, "enquiries"
dajati informácije to give information
dati napačne informácije to feed someone with false information
nimamo informácij o we have no information as to
nimam nobenih informácij, ali je odšel ali ne I have no information as to whether or not he has left
po mojih informácijah according to my information
za nadaljnje informácije se obrniti na for further information apply to (tajnika the secretary)
dobiti koristno informácijo to acquire useful information
dodatne informácije additional information
uskladiščenje informácij information storage

information [-sjɔ̃] féminin (večinoma pluriel) poizvedba; obvestilo, informacija, (s)poročilo; juridique poizvedba, preiskava, zasliševanje prič

pour, à titre d'information za informacijo
donner, fournir des informations sur quelque chose dati informacije o
ouvrir une information (juridique) začeti preiskavo
prendre des informations, aller aux informations informirati se, poizvedovati
procéder à, faire une information začeti zasliševanje prič, izvesti kazensko preiskavo
bulletin masculin d'informations à la radio radijski dnevnik
centre masculin d'information informacijski center
service masculin d'information informacijski servis
information pénale kazenska preiskava
informations régionales (radio) domače vesti
informations sportives športna poročila

informe moški spol poizvedovanje, pojasnilo, poročilo, informacija; računsko poročilo; sodna preiskava; (odvetnikov) zagovor

agencia de informes urad (agencija) za informacije
dar informes (acerca) dati informacije (o)
tomar (adquirir) informes poizvedovati

īn-fringō -ere -frēgī -frāctum (in [priv.], frangere).

I.

1. prelomiti, odlomiti, razlomiti, zlomiti, zalomiti (zalamljati), lomiti: ut si quis violas... liliaque infringit O., palmam Cu., cornu tauri O., hastam L., infringitur unda genibus Val. Fl., radii infracti resiliunt Plin., articulos Q. ali manūs Petr. s prsti pokati, cervicem vulnere Val. Fl., pectore tela infracta Val. Fl. puščice, ki trgajo prsi, fluctūs, qui dant murmur infringendo Lucr.; pesn.: totas infringere vestes O. raztrgati; occ.: tibia infracto cornu O. zakrivljena, infractus remus Ci. (ki se vidi v vodi kakor) prelomljeno, infracta arundine telum V.

2. metaf. (z)lomiti, ovreti (ovirati), upogniti (upogibati), kratiti kaj, čemu, kršiti, (o)slabiti, (z)manjšati, uničiti (uničevati): ipsum florem dignitatis infringere velle Ci., animum alicuius L., modo non infracto animo, sed confirmato Ci., infractae ad proelia vires V., i. furorem, gloriam Ci., iram O., ferociam T., veritas infracta T. popačena, infracti adverso Marte Latini V., vires i. Pr., ut vis (impetus T.) militum infringeretur C., conatus adversariorum i. C., ius consulis T., tributa inf. T. znižati, testamentum Paul., famam V., T. čast kratiti, spem, (pre)kršiti Ci. infracta animi magnitudo Cu., infractum aevum Sil., infractae minae Sil., infracta (infractior Val. Max.) oratio L., malodušen, toda: infracta loqui Ci. v kratkih, pretrganih stavkih govoriti, explicatio Sen. ph. medel, suhoparen govor, infringere vocem Sen. rh. le še bebljati, infracta vox Gell. čivkajoč, voces infractae Arn. bebljajoče ljubkovanje = infracta loquella Lucr., cantūs infracti Sen. ep. bebljajoče petje, infringitur lingua Lucr. zastaja, numeri infringuntur Ci. ritem preneha, (Achillis) fortia facta modis infringere O. kratiti; o osebah: nec infracta (Venus) imperio Iovis V. neupognjena, rex armis infractus Vell., deiecti et infracti Q., infracti et obiecti Cu. —

II. ob čem razbi(ja)ti, biti, tolči ob kaj, udariti s čim ob kaj (udariti se ob kaj, v kak ud): cratera ... infregit viro O., limina, quibus infregit latus H., aulam in caput Pl., digitos citharae Stat. brenkati na ..., alicui colaphos Ter. zaušnice dati.

infuser [-ze] verbe transitif vliti; namočiti (v vreli vodi), izlužiti, popariti; figuré navdahniti z

laisser infuser pustiti stati (čaj)
infuser du sang à quelqu'un dati komu kri s transfuzijo
infuser du thé dans l'eau bouillante dati čaj v vrelo vodo
infuser du courage komu vliti poguma

ingranare

A) v. intr. (pres. ingrano)

1. strojn. prijemati (zobe pri stroju)

2. pren. pog. biti utečen; dobro delovati

B) v. tr.
ingranare la marcia avto dati v brzino

iniciatíva initiative

na lastno iniciatívo on one's own initiative
na iniciatívo kake osebe on the initiative of someone
pomanjkanje iniciatíve want of initiative
dati iniciatívo to initiate
obdržati iniciatívo to keep the initiative
prevzeti iniciatívo to take (ali to seize) the initiative
nimam pravice prevzeti iniciatíve I have no right to take the first step
to sem napravil iz lastne iniciatíve I did it on my own initiative

iniectō -āre -āvī -ātum (frequ. k iniciō)

1. vreči (metati) v kaj: sese in scaphas Amm. vreči (pognati) se v čolne, dextram Sil. (po)dati, seči v …

2. manum (manūs) inicere alicui rei roko položiti (polagati) na kaj, seči (sezati) po kaj, po čem (v pravem in pren. pomenu): Lucan., Stat., Armeniae manum, imperio manūs Amm., vim naturae Amm. silo storiti (delati), siliti, posiljevati, manum iniectantibus fatis Amm.

injection [-ksjɔ̃] féminin vbrizg(anje); injekcija; impregniranje

faire une injection de morphine dati injekcijo morfija

injekcij|a [é] ženski spol (-e …) die Injektion, die Spritze; Einspritzung; -spritze, -injektion (denarna Geldspritze, hormonska Hormonspritze, gradbeništvo, arhitektura betona Betoninjektion, cementnega mleka Zementinjektion, morfija Morphiumspritze, kreditna Kreditspritze, penicilinska Penicillinspritze)
dati injekcijo eine Spritze geben
dobiti injekcijo eine Spritze bekommen
dati injekcijo česa (etwas) spritzen, einspritzen
dati (si) injekcijo mamila (sich) einen [Schuß] Schuss drücken

injékcija injection ženski spol , piqûre ženski spol

dati injekcijo faire une injection (ali piqûre)
intramuskularna (intravenozna, podkožna) injekcija injection (ali piqûre) intramusculaire (intraveineuse, sous-cutanée ali hypodermique)