Franja

odhájati (-am) | odíti (-ídem) imperf., perf.

1. andarsene, partire; emigrare:
odšel je za zmeraj se ne è andato per sempre
gledali so za vlakom, ki je odhajal guardavano il treno che partiva
(izseliti se) odhajati v Ameriko emigrare in America
oditi iz vasi (zapustiti podeželje) lasciare la campagna (per trovare lavoro in città)

2.
oditi v pokoj andare in pensione
oditi k vojakom andare soldato, andare sotto le armi
odhajati na novo službeno mesto essere trasferito
pren. oditi po francosko andarsene alla chetichella
pren. oditi z dolgim nosom restare a bocca asciutta, restare con un palmo di naso

odločítev (-tve) f decisione, scelta; partito, determinazione, aut; passo:
jur. svoboda izbire in odločitve libero arbitrio
tvegana odločitev un passo rischioso
pren. sprejeti usodno odločitev fare il gran passo
prenagljena odločitev decisione affrettata
prisiliti k odločitvi porre un aut

odnášati (-am) | odnêsti (-nêsem) imperf., perf.

1. portare via, portare, asportare:
odnašati smeti portare via le immondizie
odnašati prtljago s seboj portare con se i bagagli
odnesti čevlje k čevljarju portare le scarpe dal calzolaio
odnašati dragocenosti portar via, rubare preziosi

2. (dobiti, dobivati, doseči, dosegati) conquistare; riportare:
odnesti medaljo conquistare una medaglia
odnesti hude poškodbe riportare gravi lesioni

3. odnesti ga, jo, jih (kam) andarsene in, partire per:
odneslo ga je v tujino se ne andò all'estero

4. odnesti jo pren. salvarsi, sopravvivere:
vsi so padli, samo on jo je odnesel caddero tutti, si salvò solo lui
pren. poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
pren. odnesti celo glavo, kožo restare incolume
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. odnesti pete battersela
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con se nella tomba
odnesti nepozabne vtise riportare impressioni indimenticabili
pog. odnesti le malo iz šole imparare poco a scuola, ricavare poco profitto

odpásti to fall away (od from); to drop out; to secede (od from); (od vere) to apostatize, to become an apostate; (ne se vršiti) not to take place; (izneveriti se) to break away from, to defect

odpásti k Zahodu politika to defect to the West
to odpade (= ne pride v poštev) this is not to be taken into account
seja je odpadla the meeting did not take place
predstava danes odpade there will be no performance today
jutrišnja predstava odpade tomorrow's performance will not take place (ali has been cancelled)

odpórniški

odpórniško gibanje Resistance (ali Underground) Movement; Resistance
član odpórniškega gibanja member of the Resistance
pristopiti k, pridružiti se odpórniškemu gibanju to go underground

odvléči (-vléčem)

A) perf.

1. trascinare, portare via:
težke vreče ni mogel dvigniti, zato jo je kar odvlekel non potendo alzare il pesante sacco, lo trascinò via

2. pren. portare, portare per forza, deportare; trarre:
odvleči koga na prisilno delo deportare uno ai lavori forzati
k zobozdravniku sem moral otroka odvleči ho dovuto portare il bambino con la forza dal dentista

B) odvléči se (-vléčem se) perf. refl.

1. trascinarsi

2. andarsene

off² [ɔ(:)f] predlog
(proč, stran) od

off duty prost, ne v službi
sleng off one's feed brez apetita
to get s.th. off one's chest olajšati si dušo, izpovedati
to get off the deep end napraviti kaj nepremišljenega
sleng off one's head prismojen, nor
keep off the grass! ne hodi po travi
off one's legs zelo truden
never off one's legs vedno na nogah
off the map izbrisan, ki je izginil
off the mark zgrešen
off the stage za kulisami
šport off side nedovoljen del igrišča
off the point nevažno, nebistveno, ki ne spada k stvari

of-fēnsō -āre (frequ. k offendere)

1. zadevati, udarjati s čim ob kaj, udarjati se v kaj, butati s čim ob (v) kaj: pueri in aedibus saepius pedibus offensant Varr., o. capita L. butati z glavo v zid, cogitur offensare pulsareque fluctu ferrea texta suo Lucr.

2. v govoru spotikati se, zastajati, jezik se komu spotikati (zapletati): si non intersistentes offensantesque brevia illa … singultantium modo eiecturi sumus Q., offensans lingua Min.

office [ɔfis] masculin opravilo, služba, službena dolžnost; urad, biro; vloga, funkcija

d'office uradno, službeno; religion cerkven obred (maša, večernice)
office de notaire notarska pisarna
office commercial trgovinski urad
office de publicité reklamna agencija, oglasni biro
office des morts maša zadušnica
office divin služba božja
le saint office sveta inkvizicija
office des brevets patentni urad
office du cadastre katastrski urad
office d'assistance sociale, publique urad za socialno skrbstvo
office de consultation maternelle posvetovalnica za matere
office de contrôle des prix urad za kontrolo cen
office de santé, d'hygiène zdravstveni urad
office du logement stanovanjski urad
office d'orientation professionnelle urad za poklicno usmerjanje
office des passeports urad za potne liste
office du trafic, du tourisme turistični urad
office du travail urad za delo
bons offices (priložnostna) dobra usluga
papier masculin qui fait office de passeport papir, ki rabi kot potni list
grâce aux bons offices de s posredovanjem
livre masculin d'office molitvenik
aller à l'office iti v cerkev (k maši, večernicam itd.)
n'avoir ni office ni bénéfice (familier) ne imeti nobenih zanesljivih dohodkov
dire son office opraviti vsakodnevne molitve
faire son office izpolniti svojo dolžnost
proposer, offrir ses bons offices predlagati, ponuditi svoje dobre usluge, prijateljsko posredovanje
remplir l'office, faire office de gérant opravljati službo, nadomestovati upravnika
faire office de chauffeur služiti kot šofer

oglasíti annoncer, faire insérer (ali faire passer, mettre) une annonce dans un journal

oglasiti se donner de ses nouvelles; se présenter, venir voir
ne se oglasiti ne pas donner de ses nouvelles, ne pas donner signe de vie
oglasiti se pri kom passer chez quelqu'un, venir chez quelqu'un, aller voir quelqu'un, venir voir quelqu'un
mimogrede se oglasiti entrer en passant chez quelqu'un, faire un bond chez quelqu'un, faire une apparition chez quelqu'un, faire une courte visite à quelqu'un
oglasiti se k besedi prendre la parole

oglasíti anunciar ; (inserat) insertar, publicar

oglasiti se anunciarse; presentarse
oglasil se (pisal) Vam bom ya recibirá usted noticias mías
se bo že oglasil ya dará noticia de sí
ne se oglasiti (pisati) no dar noticias de sí, no dar señales de vida
oglasiti se k besedi pedir la palabra

oglasi|ti se (-m se) oglašati se

1. einen Laut/Ton von sich geben; figurativno laut werden

2. komu: sich melden, von sich hören lassen

3. mimogrede: (priti na (kratek) obisk) vorbeischauen, vorbeikommen
|
oglasiti se k besedi sich zu Wort melden

ôkno (-a) n

1. finestra:
gledati, nagniti se skozi okno guardare, sporgersi dalla finestra
sloneti, stati ob oknu stare, affacciarsi alla finestra
majhno okno finestrino
strešno okno abbaino, lucernario
mrežno, križno okno grata
dvokrilno okno finestra a due battenti
izložbeno okno vetrina

2. (odprtina) finestra, apertura

3. (odprtina v pregradi za poslovanje s strankami) sportello

4. pren. finestra:
področje, ki predstavlja okno v svet una zona che fa da finestra sul mondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na okno trka dan, večer si fa giorno, annotta
nareč. hoditi k dekletu pod okno fare la corte alla ragazza, fare serenate a una ragazza
pren. metati denar skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, buttare il denaro, i soldi dalla finestra
bazilikalno okno finestra di basilica
cvetlično okno finestra con portafiori
francosko okno finestra alla francese, portafinestra
gotsko okno finestra gotica
ležeče okno finestra orizzontale
montažno okno finestra prefabbricata
sklopljeno okno finestra coi battenti accostati
slepo okno finestra cieca

okróg (tout) autour de; (tout) alentour; prés de, à côté de ; (približno) environ, à peu prés, approximativement, à peu de chose prés, vers, sur les, aux alentours de

tu okrog aux (ali dans les) environs
okrog hiše autour de la maison
okrog sveta autour du monde
hoditi okrog vrele kaše (figurativno) tourner autour du pot
ozreti se okrog sebe jeter un coup d'œil autour de soi
vrti se okrog vprašanja (figurativno) il tourne autour de la question
okrog in okrog trdnjave je sovražnik l'ennemi est tout autour de la forteresse
našli ga boste nekje okrog hiše vous le trouverez quelque part prés de (ali à côté de) la maison
okrog 300 oseb 300 personnes environ
okrog desetih à dix heures environ, aux alentours de dix heures, vers dix heures
ima jih okrog štirideset il a environ quarante ans, il a à peu prés la quarantaine
okrog poldneva vers midi
okrog tretje ure vers trois heures, aux environs (ali alentours) de trois heures
zaslužiti okrog deset tiso frankov gagner environ (ali autour de, à peu prés) dit mille francs
prišel bom k vam okrog osmih je viendrai chez vous aux alentours de (ali vers, sur les) huit heures
okrog novega leta aux alentours du Nouvel an
okrog se zavrteti faire un tour (ali pivoter, tourner) sur ses talons
na desno okrog! (v francoski vojski) demi-tour droite!
na levo okrog! demi-tour gauche!

oleastellus -ī, m (demin. k oleaster) bot. kalabrijska oljka, vrsta oljke: Col.

ol-factō -āre -āvī -ātum (intens. k olfacere) (po)duhati, (po)vohati, ovoha(va)ti: vestimentum Pl., ramum Plin.; pren. = zazna(va)ti, (za)čutiti: boves caelum olfactantes Plin.

olive-branch [ɔ́livbra:nč] samostalnik
oljčna vejica, simbol miru
množina otroci

to hold out the olive-branch napraviti prvi korak k spravi

ololȳgōn -ōnis, m (gr. ὀλολυγών) kvakanje, s katerim žabci vabijo žabe k parjenju, ljubezenski klic, potem meton. žabci sami, kvakavci: Plin.

oltar moški spol (-ja …) der Altar (baročni Barockaltar, glavni Hauptaltar, Hochaltar, krilni Flügelaltar, kvadrasti Blockaltar, mizasti Tischaltar, Marijin Marienaltar, Svetega križa Kreuzaltar, obrnjen k ljudstvu Volksaltar, omarasti Kastenaltar, prenosni Tragaltar, rezljan Schnitzaltar, sklopni Klappaltar, spremenjlivi Wandelaltar, stranski Seitenaltar, Nebenaltar, veliki Hochaltar, v obliki sarkofaga Sarkophagaltar, z baldahinom Baldachinaltar, zlati Goldaltar)
peljati pred oltar zum Traualtar führen
stopiti pred oltar vor den Traualtar treten

oneself [wʌnsélf] zaimek
sam sebe, sebi, se

to be oneself again zopet se dobro počutiti
to be oneself biti naraven, vesti se prirodno
to come to oneself priti k sebi
of oneself sam od sebe