-
ἐπί-κλοπος 2 (κλέπτω, κλοπή) ep. tatinski, premeten, μύθων prekanjen; subst. slepar, goljuf, blebetač.
-
ἐπί-κοινος 2 ion., ep. ἐπί-ξυνος 2 skupen, vkupen; adv. ἐπίκοινα skupno.
-
ἐπι-κρατής 2 (κράτος) zmagovit, mogočen, ἐπικρατέστερος τῇ μάχῃ γίγνομαι zmagujem v bitki. – adv. ἐπικρατέως s silo, siloma, presilno.
-
ἐπίκτητος 2 (ἐπι-κτάομαι) 1. zraven (pozneje, na novo) pridobljen, nanesen γῆ, pripeljan iz γυνή. 2. privzet, priučen δόξα.
-
ἐπι-κῡδής 2 (κῦδος) preslaven, slovit, sijajen, ugleden, odličen.
-
ἐπί-λαμπτος 2 ion. = ἐπί-ληπτος zasačen.
-
ἐπί-λεκτος 2 (ἐπι-λέγω) od-, izbran, ugleden, imeniten, spoštovan; οἱ ἐπίλεκτοι izbrana vojska, cvet vojakov.
-
ἐπί-ληθος 2 (λήθη) ep. kar stori, da se kaj pozabi ali izbriše kaj iz spomina, φάρμακον κακῶν ἐπίληθον ki prežene bolečine.
-
ἐπίληπτος 2, ion. ἐπίλαμπτος (ἐπι-λαμβάνω) 1. zgrabljen, zasačen. 2. padavičen.
-
ἐπι-λήσμων 2 (ἐπι-λανθάνομαι) pozabljiv.
-
ἐπί-λογχος 2 (λόγχη) poet. z železno ostjo βέλος.
-
ἐπί-λοιπος 2 še ostali, preostali, bodoči, sledeči (čas), τἀπίλοιπα τῶν λόγων nadaljnji ukaz (naročilo).
-
ἐπι-μαστίδιος 2 (μαστός) poet. še na materinih prsih, neodstavljen, sesajoč, βρέφος dojenec.
-
ἐπίμαστος 2 (ἐπι-μαίομαι) ep. dotaknjen, zamazan ἀλήτης.
-
ἐπί-μαχος 2 (μάχη) kar se lahko napade, naskoči ali osvoji, τὰ ἐπιμαχώτατα najslabejša mesta.
-
ἐπιμελής 2 (ἐπι-μέλομαι) 1. ki ima skrb, skrben, skrbeč, skrbljiv, vnet, marljiv τινός, περί τι. 2. kar dela skrb; ἐπιμελές μοί ἐστί (γίγνεταί) τι ali τινος na srcu mi je, zanima me, vzamem si k srcu, nekaj vzbuja mojo pozornost, skrbi me kaj, osupnem Κύρῳ ἐπιμελὲς ἐγένετο, τὰ Κροῖσος εἶπεν; ἐπιμελὲς ποιοῦμαι εἰδέναι brigam se, trudim se; subst. τὸ ἐπιμελές skrb. – adv. ἐπιμελῶς skrbno.
-
ἐπι-μήνιος 2 (μήν) mesečen; subst. τὰ ἐπιμήνια mesečne žrtve.
-
ἐπί-μονος 2 trajen, ἐπίμονον ποιέω puščam v službi.
-
ἐπι-νέφελος 2 (νεφέλη) ion. oblačen, τὰ ἐπινέφελα oblačno nebo.
-
ἐπι-νεφρίδιος 2 (νεφρός) ep. na obistih, obisten.