Franja

Verrücktwerden, das, es ist zum Verrücktwerden človek bi znorel/skočil iz kože

versatile [-satil] adjectif nestalen, spremenljiv; omahljiv

homme masculin; caractère masculin versatile spremenljiv človek, značaj

versi-pellis (vorsi-pellis) -e (vertere in pellis)

1. svojo kožo spreminjajoč, svojo podobo spreminjajoč, spreminjajoč (pretvarjajoč) se: versipellem se facit Pl. (o Jupitru); poseb. volkodlak = človek, ki se lahko (po ljudski vraži) spremeni v volka: Plin., Petr., Ap.

2. metaf. „spreminjajoč kožo“ = prekanjen, lokav, zvit, zvijačen: homo Pl., quicum versipellis fio Luc. ap. Non., testis Vulg., adversarius, astutia Aug., modus Arn., hortamen Prud.

ves čas stalna zveza
1. (skozi celotno aktivnost) ▸ mindvégig, egész idő alatt, folyamatosan
Ves čas so vodili, z največjo razliko treh golov. ▸ Mindvégig vezettek – maximum háromgólos különbséggel.
Naj bo vaš fotoaparat z vami ves čas. ▸ Egész idő alatt legyen önnél a fényképezőgép.
Ves čas sejma je potekal tudi voden otroški program. ▸ A vásár ideje alatt folyamatosan voltak felügyelet mellett vezetett gyermekprogramok is.
Ves čas večerje sva se pogovarjala. ▸ A vacsora alatt mindvégig beszélgettünk.

2. lahko izraža poudarek (neprestano) ▸ mindvégig, állandóan, folyamatosan
Minister je sicer ves čas zatrjeval, da je nedolžen. ▸ A miniszter mindvégig állította, hogy ártatlan.
Vajeni smo, da ves čas samo govori in vmes preklinja, vendar ni slab človek. ▸ Hozzászoktunk, hogy állandóan beszél és közben káromkodik, de nem rossz ember.

vést² conscience

brez vésti conscienceless
čista vést clear (ali good) conscience
slaba vést guilty (ali bad) conscience
z mirno vestjo with an easy conscience
proti moji vésti contrary to my conscience
kosmata vést elastic conscience
glas vésti the voice of conscience
izpraševanje vésti examination of one's conscience
grizenje vésti twinges pl of conscience, pangs pl of remorse, qualms pl of conscience, scruples pl
oseba, človek brez vésti conscienceless (ali unscrupulous, unconscionable, unprincipled) person
za pomirjenje vésti for conscience(') sake
izprašati si vést to examine one's conscience
imeti koga na vésti to have someone on one's conscience
imeti kosmato vést to have an easy-going conscience
vest ga grize his conscience is bothering him
ima dva umora na vésti he has two murders on his conscience
ne maram imeti tega na vésti I don't want to have that on my conscience
vést me peče I am conscience-stricken; my conscience is tormenting me (ali is giving me no peace), I am stung with remorse
vést ga je pekla his conscience troubled him, he had qualms of conscience, he was conscience-stricken
olajšati si vést to get something off one's conscience
pomiriti si vést to appease (ali to soothe, to salve, to quieten) one's conscience
z mirno véstjo lahko to storite you may do it with an easy conscience

vet|er [é] moški spol (-ra; -rovi) der Wind (južni Südwind, severni Nordwind, severovzhodni Nordostwind, severozahodni Nordwestwind, astronomija Sončev Sonnenwind, Solarwind, jesenski Herbstwind, nočni Nachtwind, letalstvo, pomorstvo bočni Seitenwind, hrbtni Rückenwind, kopni Landwind, nasprotni Gegenwind, katabatni/padajoči Fallwind, pobočni Hangwind, pritalni Bodenwind, viharni Sturmwind, višinski Höhenwind, vrtinčast Wirbelwind, vzponski Aufwind, za jadranje Segelwind, z morja Seewind), Windverhältnisse množina, Windbewegungen množina
svež veter neuer/frischer Wind
ugoden veter pomorstvo raumer Wind
mlin na veter die Windmühle
hiter kot veter schnell wie der Wind, windschnell
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
govoriti v veter in die Luft reden, in den Wind reden
imeti veter v hrbet den Wind im Rücken haben
piha nov veter figurativno hier weht jetzt ein neuer/anderer Wind
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vzeti komu veter iz jader (jemandem) den Wind aus den Segeln nehmen
zapisati v veter in den Rauch schreiben
… vetra Wind-
(pritisk die Windlast, hitrost die Windgeschwindigkeit, moč/jakost die Windstärke, smer die Windrichtung)
sunek vetra böiger Wind, der Windstoß, die Windbö
močan sunek vetra die Bö, Böe, Sturmbö, navzdolnik: Fallbö, Fallböe
vrtinec vetra die Wettersäule
zaščiten pred vetrom windgeschützt
pomorstvo jadrati z vetrom vor dem Wind segeln
obračati z vetrom halsen
obrat z vetrom die Halse
s premčevim vetrom am Wind
z nasprotnim vetrom beim Wind
človek, ki obrača plašč po vetru der Wendehals, der Gesinnungakrobat
obračati plašč po vetru sein Mäntelchen in den Wind hängen, den Mantel nach dem Wind drehen
vedeti, od kod veter veje wissen, woher der Wind weht

veule [vœl] adjectif slaboten, brez volje, medel, pomehkužen

un être veule slabič, mehkužnež, mevža, mevžast človek

vex [veks] prehodni glagol
(z malenkostmi) nadlegovati, šikanirati, jeziti, ozlovoljiti, zafrkavati, zbadati, razburjati, iritirati; sitnariti (komu), dolgočasiti; mučiti, stiskati, tlačiti; telesno mučiti; povzročati muke ali žalost (komu); žalostiti, prizadeti (komu) bolečine
zastarelo vzvaloviti, vzvrtinčiti, razgibati, burkati; premetavati; vznemiriti; živo, strastno diskutirati, razpravljati (o čem)

vexed by storms razburkan od viharjev
how vexing! kakšna sitnost! ali se ne bi človek jezil!
a vexed question zelo diskutiran problem
to be vexed with jeziti se na
don't get vexed about it! ne jezite se zaradi tega!
want of money vexes many pomanjkanje denarja stiska mnoge
this is enough to vex a saint to bi še angela spravilo v obup

vicissitūdō -inis, f (vicissim) (iz)menjava, zamenjava, ména, premena, premenjava, menjanje, menjavanje, menjevanje, izmenjevanje, izmenjavanje, zamenjevanje, zamenjavanje (starejše spremena, premenjava), sprememba, spreminjanje, vrstitev, vzajemnost: Ter., Hier. idr., ex alio in aliud vicissitudo atque mutatio Ci.; s subjektnim gen.: vicissitudo laboris ac voluptatis Ci., studiorum officiorumque Ci. vzajemnost, vicissitudines fortunae C., rerum, dierum ac noctium, diurnae nocturnaeque Ci., alternae vicissitudines digitorum Ap. navzkrižnost prstov ob sklenjenih rokah; z objektnim gen. sklon s praep.: in sermone communi vicissitudo Ci. vrstitev v govoru (ko človek sam govori in nato pusti govoriti še drugemu).

vile

A) agg.

1. knjižno cenen:
a vil prezzo zelo poceni
roba vile ceneno blago

2. ekst. knjižno reven, beden:
avere, tenere a vile ne ceniti

3. ekst. pren. nizkoten, zaničevanja vreden:
vile adulazione nizkotno prilizovanje
il vil metallo šalj. zlato

4. knjižno reven, nizkega rodu:
uomo di vile condizione človek nizkega stanu

5. strahopeten; podel:
atto, azione vile strahopetno dejanje

B) m, f strahopetnež, strahopetnica; podlež

villano neplemiški, meščanski; figurativno kmečki, neotesan; podel, nizkoten; sramoten; villano moški spol vaščan; neplemič; figurativno suruvež; star španski ljudski ples

el villano en su rincón (fig) odljuden človek
villano harto de ajos (fig) kmečki neotesanec, kmetavzar

violent, e [-lɑ̃, t] adjectif silovit, silen; nasilen, brutalen, besen; zelo močan, pretiran, čezmeren

homme masculin violent brutalen človek
mort féminin violente nasilna smrt
tempête féminin violente silovita, besna nevihta (neurje)
avoir de violents accès de fièvre imeti hude napade mrzlice; masculin nasilnež, brutalnež, jeznoritež

vissuto agg. izkušen, z izkušnjami (tudi slabš.):
uomo vissuto človek z izkušnjami
vita vissuta stvarno življenje

vītō -āre -āvī -ātum (morda iz *vi-itō iti (umakniti se) s poti ali pa denominativ iz *vī-tos „upognjen“, sor. z viēre: vitare torej = izogniti se)

1. izogniti (izogibati) se komu, čemu, česa, ogniti (ogibati) se komu, čemu, česa, umakniti (umikati) se komu, čemu, izmakniti (izmikati) se komu, čemu, izbegniti (izbegavati) koga, kaj, iti komu s poti, skušati izogniti se komu, čemu (naspr. petere): tela, lacum C., hastas, aequora, balnea, puteum patentem, forum, rupem H., vitataque traxit in arma O. ki se mu človek izogiba; pesn.: te ipsum vitas H. sam s seboj si nezadovoljen, sam sebi si zoprn.

2. metaf.
a) izogniti (izogibati) se komu, čemu, česa, ogniti (ogibati) se komu, čemu, česa, varovati (paziti) se koga, česa; abs.: sapiens, vitatu quidque petitu sit melius, causas reddet H.; z acc.: vitare adversarium, odium, offensionem, stultitiam, turpitudinem Ci., suspiciones Ci., C., N., eorum adspectum praesentiamque ali oculos hominum Ci., periculum C., proditionem, quam vitare posse celeritate putabat S., insidias, periculosum lucrum Ph., impatientiam nauseae Suet.; z dat.: infortunio, huic verbo Pl., malo Petr.; s finalnim stavkom (kot za glag. timendi): Cels., Q. idr., vitandum est oratori utrumque, ne aut scurrilis iocus sit aut mimicus Ci.; pesn. in poklas. z inf.: Sen. ph., Gell. idr., tangere vitet scripta H., splendida porro oculi flagitant vitantque tueri Lucr.
b) uiti, ubežati, oditi, izogniti se, izmakniti se: casum Ci., odium plebis L., mortem fugā C., legatione (s tem, da je prevzel legatstvo = podpoveljništvo) periculum Ci.

vocātōrius 3 (vocātor) (po)vabilen: somnia Tert. v katerih človek (po)vabi ali je (po)vabljen.

voják soldier, serviceman, pl -men

navaden voják (prostak, borec) private (soldier), common soldier
odsluženi voják ex-serviceman, pl -men
odpuščeni voják demobilized (pogovorno demobbed) soldier, ZDA veteran
star voják veteran
najemniški voják mercenary
prostovoljni voják volunteer
Neznani voják (junak) the Unknown Soldier
voják od glave do pete every inch a soldier
voják pešak infantryman, foot soldier, VB (nekdanji vzdevek) Tommy, Tommy Atkins
voják iz cina (igrača) tin soldier
človek, ki mu vest ne dopušča, da bi služil vojáke conscientious objector (to service in the armed forces)
iti k vojákom to join up, to join the army
biti voják to soldier
igrati se vojáke to play at soldiers
služiti vojáke VB to wear the Queen's (oziroma the King's) uniform; to bear arms

vojaška služba ženski spol der Kriegsdienst, Militärdienst, Waffendienst; der Wehrdienst
odklanjanje vojaške službe die Wehrdienstverweigerung
človek, ki zavrača vojaško službo der Wehrdienstverweigerer
oprostitev vojaške službe zaradi delovnih nalog: die Unabkömmlichstellung
javiti se za vojaško službo sich stellen
sposoben za vojaško službo wehrdiensttauglich, diensttauglich
nesposoben za vojaško službo wehrdienstuntauglich, dienstuntauglich

volere^*

A) v. tr. (pres. vōglio)

1. hoteti; želeti:
a volere che zato, da
neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
senza volere, non volendo nehote
qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

2. hoteti, zahtevati

3. absol. hoteti:
capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
il destino ha voluto così usoda je tako hotela
la legge vuole così tako veleva zakon

5. (močno) želeti:
come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
volere piuttosto raje imeti

6. določiti, določati; odločiti, odločati:
volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

10. dopustiti, dopuščati

11. zahtevati, potrebovati:
un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
volerci, volercene biti potreben:
ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

12. jezik (reggere) vezati se s:
questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

13.
voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
volerne a qcn. biti na koga hud

14.
voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
volersi bene radi se imeti, ljubiti se

C) m volja:
a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja

voliti¹ (vólim) izvoliti wählen (tudi figurativno)
imeti pravico voliti stimmberechtigt sein, wahlberechtigt sein
pravica voliti die Stimmberechtigung
človek, ki voli prvič der Erstwähler
človek, ki ne voli der Nichtwähler
pri plesu: dame volijo die Damenwahl
iti volit zur Wahl gehen, wählen gehen

volitō -āre -āvī -ātum (intens. k volāre)

1. venomer (okrog, sem in tja) letati, prhutati: Plin., Amm. idr., volucres videmus levandi laboris causa … volitare Ci., aquila super carpentum … volitans L., volitans anser V. krileča, prhutajoča, frfotajoča, haec volucris propter humum volitat O., et tenues animae volitare videntur O., umbrae volitant inter vivos Lucr., volitantque (sc. umbrae) haec litora circum V.; kot subst. volitāns -antis, m žuželka, muha, brencelj ipd.: est lucos Silari circa … plurimus … volitans V.; pren.: volito per ora virum Enn. ap. Ci. moje ime razglašajo usta vseh (ljudi) = moje ime postaja sloveče, speremus nostrum nomen volitare latissime Ci. da se … na daleč in široko razširja, fama volitat per urbem V. se raznaša po mestu, se širi po mestu, aetherias … cupis volitare per auras Mart. zasloveti, homo volitans gloriae cupiditate Ci. drzno kvišku se vzpenjajoč, človek visokoletečih misli, človek, gnan od častihlepnosti (naspr. vir moderatus et constans).

2. metaf.
a) okrog letati, (na)okrog hiteti, sukati se (kje), kolovratiti, rojiti, (drzno) klatiti se, potikati se, rogoviliti: tota acie, totā Italiā L., in foro Ci., Corn., per medium forum, cum gladiis toto foro, tota urbe, totā Asiā, in armis Ci., volitat Clodius, furit Ci., alacres laetosque volitare Ci., ut volitaretis pergentes Ci., volitat ante oculos Iubae regis filius Ci., mediis in milibus ipsi ductores volitant V. jezdijo, volitant per mare navitae H. plujejo, jadrajo, volitare per Cheruscos T., tribuni cum armatorum catervis volitabant T.; pren.: si nostri animi forensibus negotiis defessi … volitare cupiant Ci. razživeti se, odpočiti se (si); occ. ponašati se, bahati se, postavljati se, širokoustiti se, (po)kazati se: cum illa coniuratio palam volitaret Ci., nec volitabo in hoc insolentius Ci. = niti se ne bom v neumerjenem govoru s tem širokoustil.
b) (o neživih subj.) (okrog) letati, leteti, kriliti = (urno) gibati se, tekati, vzletati (vzletavati), rojiti: infinita vis … volitat atomorum Ci., dissimili inter se quaedam volitare figura Lucr., hic aliae (sc. stellae) volitant Ci. (Arat.), respiciunt atram in nimbo volitare favillam V., videbis frondes volitare caducas V., volitantia folia V., volitans sub verbere turbo V. plešoči, saepe videmus illorum spoliis vepres volitantibus auctas Lucr. (o kačjem levu), docui solidissima materiai corpora perpetuo volitare Lucr., nec variae cessant voces volitare per auras Lucr.