Franja

Zadetki iskanja

  • bolnik samostalnik
    1. (kdor je bolan) ▸ beteg
    pomagati bolniku ▸ betegnek segít
    svetovati bolniku ▸ betegnek tanácsol
    namenjen bolnikom ▸ betegeknek szánt
    obisk pri bolniku ▸ beteglátogatás
    bolnik z astmo ▸ asztmás beteg
    bolnik z rakom ▸ rákos beteg
    bolnik z infarktom ▸ infarktusos beteg
    bolnik okreva ▸ beteg gyógyul, beteg lábadozik
    skrb za bolnika ▸ beteggondozás
    skrbeti za bolnika ▸ beteget gondoz
    zdravljenje bolnikov ▸ beteg kezelése
    oskrba bolnikov ▸ betegellátás
    nega bolnikov ▸ betegápolás
    pravice bolnikov ▸ betegek jogai
    prevoz bolnikov ▸ betegszállítás
    operirati bolnika ▸ beteget műt
    ozdraviti bolnika ▸ beteget meggyógyít
    napotiti bolnika ▸ beteget beutal
    pregledati bolnika ▸ beteget megvizsgál
    srčni bolnik ▸ szívbeteg
    sladkorni bolnik ▸ cukorbeteg
    ledvični bolnik ▸ vesebeteg
    rakavi bolnik ▸ rákos beteg
    pljučni bolnik ▸ tüdőbeteg
    onkološki bolnik ▸ daganatos beteg
    kronični bolnik ▸ krónikus beteg
    azbestni bolnik ▸ azbesztózisos beteg
    Povezane iztočnice: bolnišnica za duševne bolnike, namišljeni bolnik, težek bolnik

    2. izraža negativen odnos (kdor je neprijeten ali krut) ▸ beteg
    čisti bolnik ▸ tiszta beteg, kontrastivno zanimivo elmebeteg
    On pa zopet hujska in nabira politične točke, pravi bolnik, skupaj z drhaljo pred parlamentom.kontrastivno zanimivo Ő pedig újra feszültséget szít és politikai pontokat gyűjt, egy beteg ember, karöltve a parlament előtti csőcselékkel.
  • bolniški pridevnik
    1. (o bolniku) ▸ beteg
    bolniška odsotnost ▸ betegállomány
    bolniški izostanekkontrastivno zanimivo betegség miatti távollét
    Povezane iztočnice: bolniški dopust, bolniški list, bolniško nadomestilo

    2. (o bolnišnici) ▸ beteg, ápoló
    bolniška postelja ▸ betegágy
    bolniška soba ▸ betegszoba
    bolniška sestra ▸ ápolónő, nővér
    bolniško osebje ▸ ápoló személyzet
    Junija ga je zadela srčna kap in ga priklenila na bolniško posteljo. ▸ Júniusban szívinfarktusa volt, ami a betegágyhoz kötötte.
    V bolniško sobo je vstopila medicinska sestra. ▸ A betegszobába belépett az ápolónő.
  • bolsa ženski spol žep; mošnja, denarnica, listnica; vrečka; ženska torbica; tul(ec)

    bolsa de papel papirnata vrečka
    bolsa rota (fig) zapravljivec
    alargar (estirar la) bolsa globoko v žep seči
    ¡la bolsa o la vida! denar ali življenje!
    hacer bolsas vrečo delati (obleka)
  • bomben pridevnik
    (o eksplozivnem orožju) ▸ bomba
    bombni napad ▸ bombatámadás
    bombni atentat ▸ bombamerénylet
    bombni preplah ▸ bombariadó
    bombna eksplozija ▸ bombarobbanás
    Slišati je bilo bombne eksplozije, da smo si mašili ušesa. ▸ Bombarobbanásokat hallottunk, ezért befogtuk a fülünket.
    bombni alarm ▸ bombariadó
    bombni krater ▸ bombakráter
    bombni napadalec ▸ bombatámadó
    bombna grožnja ▸ bombafenyegetés
    V iraški prestolnici se je zgodil že drugi bombni napad v zadnjih dveh dneh. ▸ Az elmúlt két napban ez volt a második bombatámadás az iraki fővárosban.
    Povezane iztočnice: bombni tehnik
  • bombilō (bombitō) -āre (bombus) brenčati, brneti (o čebelah): Suet. fr.
  • bombiō -īre (bombus) brenčati, brneti (o čebelah): Suet. fr.
  • bombna preproga stalna zveza
    (o veliki količini bomb) ▸ bombaszőnyeg
    Nad talibane so namreč poslali bombnike B-52, ki so polagali bombne preproge. ▸ B-52-es bombázókat küldtek, hogy bombaszőnyeget zúdítsanak a tálibokra.
  • bonhomme [bɔnɔm], pluriel bonshommes dobrodušen človek, dobričina, stari; mož; človek; možic

    bonhomme de neige snežak
    bonhomme de Noël Dedek Mraz
    nom d'un petit bonhomme! presneto!
    ce petit bonhomme a déjà six ans ta fantek je že šest let star
    aller, poursuivre son petit bonhomme de chemin ne se pustiti motiti, opravljati mirno, počasi, a zanesljivo svoje posle
    dessiner des bonshommes sur ses cahiers risati možice v zvezke
    entrer dans la peau du bonhomme (o gledališkem igralcu) istovetiti se z osebo, ki jo igra
  • bonitās -ātis, f (bonus)

    1. (v materialnem pogledu o stvareh) dobrina, dobrota, izvrstnost: Plin., Q., Icti., agrorum Ci., C., agri et oppidi, praediorum Ci., terrae Lucr., aquae Ph.

    2. pren. (v duhovnem in nravstvenem pogledu o osebah) srčna dobrota, dobrodušnost, blagost, blagosrčnost, prisrčna dobrohotnost, radodarnost, poštenost, vrlost (naspr. fraus, malitia): O., T. idr., bonitas et beneficentia, bonitas vestra et misericordia Ci., eius bonitas multos locupletavit Ci., Attici bonitas, baturalis bonitas N., bonitas tua Plin. iun. (o cesarju) tvoja milost; per mei te erga bonitatem patris Pl., non sine divina bonitate erga homines Ci., bonitas in suos Ci.; occ. (o stvareh, poseb. o abstr.) naturae bonitas, b. ingenii Ci. prirojena sposobnost (nadarjenost), b. et aequitas causae Ci. pravičnost stvari, pravična stvar, b. verborum Ci.
  • bonnet [bɔnɛ] masculin čepica, kapa; vsak od žepov modrčka

    bonnet d'âne oslovska kapa iz papirja (za lene učence)
    bonnet de bain čepica za kopanje
    bonnet de nuit nočna čepica
    bonnet à poils, de fourrure kučma, krznena čepica
    bonnet phrygien rdeča kapica revolucionarjev (1789)
    gros bonnet (figuré) vplivna oseba, visoka, velika živina
    deux têtes sous un bonnet dve glavi istih mnenj
    avoir la tête prés du bonnet hitro vzkipeti, biti nagle jeze
    consulter son bonnet (figuré) nekaj prespati
    jeter son bonnet pardessus les moulins ne se zmeniti za mnenje ljudi, požvižgati se (o lahkoživi ženski)
    opiner du bonnet k vsemu da reči
    parler à son bonnet sam s seboj govoriti
    prendre quelque chose sous son bonnet prevzeti odgovornost za kaj, napraviti kaj na lastno odgovornost
    c'est blanc bonnet et bonnet blanc to je eno in isto
  • bonus 3 (st.lat. duonus, še starejše duenos; prim. lat. bēo, bellus), adv. benē (gl. to geslo); komp. melior, melius (prim. gr. μάλα zelo, μᾶλλον bolj, μάλιστα najbolj, največ, μαλερός močan, lat. multus); superl. optimus, starejše optumus 3 (iz *opitumus: ops, opis, inops). Beseda bonus ima tako širok pomen kakor gr. ἀγαϑός, sl. dober.

    I. o stvareh in osebah:

    1. dober, izvrsten (naspr. malus): bona dicta Enn. ap. Ci., Ci. izvrstni izreki, dobri dovtipi, verba valde bona, verba suā naturā bona aut mala Ci., bona ars, bonae (optimae) artes Ci. lepa umetnost, lepe umetnosti (toda: Claudius bonarum artium cupiens erat T. dobrih lastnosti), nummos adulterinos pro bonis accipere Ci. ponarejene za prave, omnia meliora facere Ci. vse izboljšati, izpopolniti, optimos versus dicere ex tempore Ci., portus bonus N., ager optimus Ca., C., si hominibus bonarum rerum (za dobro) tanta cura esset, quanto studio... nihil profutura... petunt S., bona vina, carmina H., melius iter H., scripta optima Graecorum H.

    2. dober = pripraven, primeren, ustrezen, koristen; abs.: bonum est Ca. koristi, pomaga, aetas tironum plerumque melior Ci.; z dat. ali z ad (za kaj): quod mihi erit bonum atque commodum Ter. ugodno in lahko, ager... bonus pecori S., mons pecori bonus alendo L., bona bello cornua V., nona dies melior fugae V., ad quam rem bona aut non bona sit (terra) Varr., milites Rom. ad proelium boni T.; s sup.: quis amor cultu optimus Pl., optimum factu Ci., C., S., L. najboljše, najpametnejše, vitatu quidque petitu sit melius H.; z inf.: Pl., Ci. ep., quiesse erit melius L.; z ACI: optimum esse domum suam quemque reverti C. da najbolje kaže, tako tudi bonum videtur: Aug. ali optimum factu videtur z inf.: S. in optimum videtur z ACI: L., optimum est ali hoc mihi factu est optimum z ut in cj.: Pl.

    3. occ.
    a) dober = spreten, umetelen (v čem, s čim), izurjen v čem, vešč česa, v čem, vrl: aedificator, agricola, colonus, dominus Ca., orator Enn. ap. Ci., accusator sat bonus, accusatores meliores Ci., bonus gubernator, poëta, comoedus, consul, boni imperatores, duces Ci., b. dux H., Q., b. socii L., b. amicus N., b. amici T., b. vicinus, sutor, pater optimus H., melior gladiator O., optimus furum balneariorum Cat.; z abl.: et proelio strenuus erat et consilio bonus S., iaculo bonus V. spreten kopjanik, bonus pedibus, remis V., sagittis melior Dacus H. boljši strelec s puščicami; z gen.: furandi melior T. spretnejši v lokavih naskokih; pesn. z inf.: Pers., Val. Fl., Sil., Stat., Cl., boni... ambo, tu calamos inflare levīs, ego dicere versus V.; pren.: stilus optimus... dicendi... magister Ci., usus magister est optimus Ci.; subst. bonī -ōrum, m vrli možje, junaki, korenjaki: Ci.
    b) (v boju, v vojni) jak, vrl, hraber, pogumen, junaški (naspr. malus, ignavus); večinoma kot subst.: optimus quisque cadere aut sauciari S., boni malique, strenui et imbelles inulti obtruncari S., pari periculo, sed famā impari boni atque ignavi erant S.; z abl.: vir pace belloque bonus L., bonus militiā T., plures Adherbalem sequuntur, sed illum alterum (Iugurtham) bello meliores S., Pisidae optimi bello L.
    c) ki je v dobrem (ugodnem) položaju = imovit, premožen, bogat: est miserorum, ut... invideant bonis Pl.
    č) plemenit, odličen, imeniten, spoštovan, cenjen: bono genere nata Pl., illam civem esse Atticam bonam bonis prognatam Ter., nisi qui patricius sit, neminem bono genere esse natum Ci., adulescens bonus, honesto loco natus Ci.; boni (viri), optimus quisque, optimi plemenitaš(i), aristokrat(i), velikaš(i), včasih s stranskim pomenom dobromiselnik(i), domoljub(i) (prim. III. 2. c); occ. = premožnež(i), bogataš(i), bogatin(i): semper in civitate, quibus spes nullae sunt, bonis invident, malos extollunt S., auctoritas bonorum retinetur Ci., quid iuris bonis viris Ti. Gracchi tribunatus reliquit? Ci., optimo cuique pereundum erat, reliquis serviendum Ci.
    d) čeden, ličen, lep, zal: forma bona Ter., Varr., forma melior H., Lepidus iuvenis formā quam mente melior Vell., mulier bona aspectu Ambr., cervix b. Suet., optima signa Ci. kipi, scyphos optimos aufert Ci., plena domus caelati argenti optimi Ci. najlepših srebrnih reliefov.
    e) dober = fin, izbran, slasten, dragocen: bene habitavit omnibusque optimis rebus usus est N. je užival v vsem le najfinejše, bonis rebus explere Lucr., regio rebus optima bonis Lucr., bona cena Cat., cenarum bonarum assectator Sen. ph., re bonā multā copiosus Gell. z mnogimi dragocenostmi, optima quaedam (naspr. vilia et minuta) Plin. iun. dragocenosti; ignorantia bonarum rerum N. dragocenih, slastnih reči, t.j. dragocenih mazil, poslastic.
    f) dober = dobršen, precejšen, znaten, velik, obilen, bogat: bonum atque amplum lucrum Pl., bonam magnamque partem ad se attulit Ter., bona magnaque pars servabat foedera caste Lucr., bonam partem sermonis in hunc diem esse dilatam Ci., bona pars hominum H., bona pars vocis meae accedet H. moj glas bo vmes krepko donel, nostris pars bona dempta malis O., amicorum bona copia praesto fuit Ci., bona librorum copia H., Bona Copia (pooseb.) O.; bonam copiam eiurare Ci. ep. proglasiti se za golega in suhega.

    4. do koga dober, naklonjen, blagohoten, prijazen, ustrežljiv, milostljiv; abs.: bonus atque benignus H., des bonus veniam H., adsit bona Iuno V., boni divi V. milostni, b. Acestes V. darežljivi, vultūs boni, vultus melior O., bonae et fidae voluntatis ministri Sen. ph., cum laude et bonis recordationibus facta prosequi T., bonā veniā Ter., Ci., L. ali bona cum venia Ci., L.; z dat.: vicinis bonus esto Ca., sis bonus o felixque tuis V., vos o mihi Manes este boni V., iam melior mihi V. že spravljen z menoj; bonus in me Ci. ep. — Kot priimek: Bona dea, Bona dīva (gl. Bona dea), Iuppiter Optimus Maximus (okrajšano O.M.) L. idr., te, Capitoline, quem propter beneficia populus Romanus Optimum, propter vim Maximum nominavit Ci. (prim. Ci. De nat. deor. II, 25, 64).

    II. o abstraktnih pojmih: dober =

    1. ugoden, prijeten: caelum Ca., tempestas Ci., tempestas melior, via peior H., bona initia S., b. eventus Varr., exitūs boni H., meliores exitūs Ci., b. fama Ci. dober glas, sloves, bona de Domitio... fama est Ci. ugodna je vest, sententia melior nulla esse potest Ci., bonae res Pl., L. sreča, in bonis rebus omnes contemnere, in malis pugnare contra bonos Ci. v sreči — v nesreči, animus b. Pl. miren, pohleven duh, bono animo (animo bono) esse Ci. idr. ali bonum animum habere S., L. dobre volje, dobrega duha (srca) biti, aliquid in bonam (optimam) partem accipere Ci. za dobro vzeti (jemati); occ. dober =
    a) čil, čvrst, svež, zdrav: aetas Varr., Ci. mladost, color Varr., Lucr., O. zdrava polt, melior color Plin., melior sanguis V. bolj sveža, mlajša, valetudo bona Ci. ali optima C. dobro, trdno zdravje, bona mens Ci., L., O. idr. zdrava, trezna pamet, mens melior Ter.
    b) zdravilen, neškodljiv: vinum Cels., aquae Pr.

    2.
    a) koristen, zaslužen: exemplum, facta T., alicuius bonā operā (operā optimā C.) uti L., bonam operam navare adversus aliquem Aur.
    b) uspešen, srečen, ugoden, srečenosen, obetaven, dobrega pomena: salus Ci., spes C., H. veselo, fortuna L., fata H., fatis melioribus uti V., b. annus V., dies O., Sen. ph., Petr. srečen, vesel, optima quaeque dies miseris mortalibus aevi prima fugit V., melior pars diei V. ugodnejši, b. hora Petr., bonas horas male collocare Mart., b. navigatio Ci., Val. Max., mors Plin. iun. srečna, lahka, omnibus bonis, non tristissimis Ci., melius auspicium Pl., melius omen, meliora auspicia V., omine cum bono Cat., ite bonis avibus O. ali cum bona nubere alite Cat. (prim.: secundā ratem occupare alite H.) z ugodnimi ptičjimi znamenji, ob ugodnem ptičjem znamenju, z dobro prerokbo (iz ptičjega leta so namreč prerokovali srečo ali nesrečo); od tod bonum sit V. (če se vzame kaj za znamenje, pomenek) naj bo srečno! blagor nam!; kot želja: quod bonum faustum felix fortunatumque sit Ci., quod bonum faustum felixque L., quod bonum atque fortunatum sit Pl., quod bonum faustumque sit tibi domuique tuae, Caesar Auguste Suet.; kot uvodno besedilo pred razglasi: bonum factum Suet. na blaginjo in srečo! bonum factum, ut edicta mea servetis Pl. dajte, pazite na moje razglase! o govoru: dicenda bono sunt bona verba die O., dicamus bona verba Tib.; pren.: bona verba quaeso Ter. = le počasi!

    III. v nravstvenem pogledu: dober =

    1. dobre čudi, pošten, pravičen, vrl, zanesljiv, zvest; o osebah: multi boni adulescentes illi homini nequam studuerunt Ci., servi tam benevoli, tam boni, tam fideles Ci., senatoris boni est semper in senatum venire Ci. dolžnost vestnega senatorja, bonus auctor, auctor valde bonus, auctor optimus Ci., plebs optima et modestissima Ci., boni fidelesque socii L., naturā optimus Sen. ph.; poseb. bonus vir pošten, pravičen mož, ali subst. bonus -ī, m poštenjak, pravičnež: negant quemquam esse bonum virum nisi sapientem Ci., viri boni et misereri Ci., iustis autem et fidis hominibus, id est bonis viris, ita fides habetur, ut... S., pessimus atque optimus vir Q., bonus tantummodo segnior fit, ubi neglegas, malus improbior S., boni (naspr. nefandi) O., oderunt peccare boni virtutis amore H., proprium est boni recta facere Q., minor vis bonis quam malis inest Plin. iun. Bonus (= ὀ Χρηστός) Pravičnik, Pravični kot Focionov častni priimek: N. V nagovoru bone, boni dragi moj(i): Pers., i, bone, quo virtus tua te vocat H., optime V. dragi moj, optimi viri Ci. dragi moji; pogosto iron.: bone vir Pl., Ter. ti poštenè, quid ais, bone custos defensorque provinciae? Ci. ti zvesti (= nezvesti) varuh, boni H. O abstr. pojmih: ingenio bono esse Ter., bono animo in populum Rom. esse Ci. naklonjen biti rim. narodu, bona atque honesta amicitia S., societas bona T., bona (optima) fide tibi sua omnia concessit Ci. pošteno, vestno, optimi mores Ci., ratio bona cum perdita confligit Ci. pravičnost, conscientia bona Q. ali optima Plin. iun., quod Erucio accidebat in mala causa, idem mihi in usum venit in causa optima Ci. v povsem častni, consilio bono Ci. z dobrim namenom, optimo iure Ci. po vsej pravici; o duši: optima pars hominis Ci. = quod in homine praestantissimum et optimum est Ci. = quod est optimum in nobis Lact., bona pars tui Sen. ph.

    2. occ.
    a) nraven, čist, čednosten: mulier Pl., huius sanctissimae feminae atque optimae pater Ci., filius optimus atque innocentissimus Ci., bona coniunx, virgo, pueri boni malique, amor bonus Cat.
    b) dobrodušen, nesebičen: bonae sub regno Cinarae H.; o ljubicah, ki ne jemljejo plačila: expedit bonas esse vobis Ter., at bona, quae nec avara fuit Tib.
    c) (politično) dobro misleč, dobromiseln, domoljuben, rodoljuben, lojalen, za občo blaginjo zavzet: bonus et fortis civis Ci., id accidere bono viro et civi potest Ci. poštenjaku in za občo blaginjo zavzetemu državljanu, ut eum, quem bonum civem semper habuisset, bonum (pravičen) virum esse pateretur Ci., boni cives, boni viri Ci., optimi viri Ci. spoštovanja vredni domoljubi, pars melior (naspr. pars deterior) L. = optimae partes N. domoljubna stranka; subst. bonus in pl. bonī -ōrum, m dobromiselnik(i), domoljub(i): boni complures S., fautor et cultor bonorum L., invitis principibus, resistente senatu, omnibus bonis repugnantibus infima manu plebis bellum concitare Hirt.; iron.: video bonorum, id est lautorum et locupletium urbem refertam fore Ci.; v gr. pogledu so boni možje demokratskega prepričanja, demokrati: iam tum... fortius boni pro libertate loquebantur quam pugnabant N.; v rim. pogledu pa so boni in optimi (pri Ci. pogosto optimates) možje aristokratskega prepričanja, aristokrati, konservativci: omnes boni semper nobilitati favemus, te senatus equitesque et omnes boni sequebantur, eam optimam rem publicam esse dico,... quae sit in potestate optimorum. — Subst. bonum -ī, n

    1.
    a) (še z značilnostmi adj., zato ima tudi komp. melius -ōris) dobro, dobra lastnost, dober položaj: ni vis boni in ipsa inesset forma Ter., prodigium L. ali detrimentum vertit in bonum C. se obrne na dobro, mutare in deterius aut in melius Sen. ph., mutari in melius T. (o osebah), it in melius valetudo principis T. se izboljšuje, reficere in melius et in maius Plin. iun. izboljš(ev)ati in poveč(ev)ati.
    b) (čisti subst.) dobro (telesno, duševno in nravstveno), dobrina: sapiens et bonum ferre potest modice et malum fortiter Varr. fr., forma bonum fragile est O., unicum bonum diuturnam vitam existimare Ci., qui sint in bonis, nullo adiuncto malo Ci. ki uživajo vsakovrstne dobrine, tria genera bonorum: maxima animi, secunda corporis, externa tertia Ci., summum bonum Ci. največje dobro (fil.), ius bonumque S. kar je prav in dobro, aequum (et) bonum ali aequum bonumque (gl. aequus), dividere bona diversis H. ločiti dobro od kvarnega, bona pacis T., bona malaque vestra T. vaša blaginja in vaše gorje, bona omnia optare (precari) alicui Pl. komu vse dobro želeti, za koga vse dobro prositi, bonum tuum concoquas Petr. uživaj svojo srečo, boni consulere aliquid Ca. ap. Gell., Q. tolmačiti kaj za dobro; dar, vrlina, čednost, krepost: naturale bonum N. prirojena nadarjenost, multa a natura habuit bona N., acer bonorum et vitiorum suorum iudex Ci., bona aut mala S. vrline ali pregrehe, neque bona neque mala eorum S. čednosti — pregrehe, bonum tuum auge et exorna Sen. ph. svoje vrline, čednosti.

    2. (le v pl.) imetje in blago, imetek, imovina, posest, premoženje, bogastvo: bona fortunaeque, b. aliena, privata Ci., b. patria Ci. očetnjava, b. paterna et avita Ci., eorum bona veneant, qui proscripti sunt Ci., bona publicare Ci., N., bona civium voci subicere praeconis Ci. dati na dražbi prodati, bona verbo redigere (zaseči), re dissipare Ci., bonorum omnium heres L. glavni dedič, divisa inter creditores bona T., bona edere Pl. ali comedere H. po grlu pognati, esse in bonis Ci. ali habere in bonis Icti. biti lastnik kake posesti (kake dediščine), toda: qui sint in bonis, nullo adiuncto malo Ci. (gl. pod 2.), esse in bonis alicuius Icti. pripadati komu.

    3. korist, prid, obrestek, dobiček, sreča (naspr. malum): quid mihi sit boni, si mentiar? Pl. kaj naj bi imel od tega, est alicui aliquid bono Ci., L., Ph. komu je kaj v prid, quibus occidi patrem bono fuit Ci., quis enim ullam ullius boni spem haberet in eo? Ci. kdo bi se nadejal česa dobrega od njega, maximum bonum in celeritate putare S., maximum regni bonum Sen. tr., nullā boni spe T. brez vsakega upanja na dobro, iam intellegente suum bonum Italiā Plin., commune bonum Lucr., Sen. ph. ali bonum publicum Pl., S., L. idr. obča (državna) blaginja, privato usui bonum publicum postponitur T.; kot vzklik bonum! Ap. k sreči! na srečo! (naspr. malum! žal!).

    Opomba: Optimus je včasih okrepljen še z adv.: plane opt. Ap., satis opt. Aur., valde opt. Plin. Val., perquam opt. It.
  • boō -āre -āvī (izpos. βοάω) rjuti, na ves glas vpiti, kričati, glasno doneti, odmevati: Varr., boat calum fremitu virûm Pl., boando purgant ravim Ap.; z acc.: fidem deûm boare Ap. bogove glasno prositi zaščite; z neodvisnim govorom: Ap., „redde meum“! toto voce boante foro O. — Soobl. bovō -āre (tvorba iz bōs, bovis najbrž iz ljudske etimologije ali po slovničarjih): clamore bovantes Enn. ap. Varr. (o živalih).
  • boomerang [bumrɑ̃g] masculin bumerang; sovražno dejanje, ki škoduje povzročitelju (dejanja)

    faire boomerang (figuré) povzročiti vzvratno delovanje
    revenir comme un boomerang priti nazaj kot bumerang (o sovražnem dejanju)
  • bordarski pridevnik
    neformalno (o deskanju na snegu) ▸ boardos, board
    Postavili bomo posebne elemente na bordarski progi za tiste, ki se tega športa lotevajo. ▸ Különleges elemeket állítunk fel a boardpályán azok számára, akik még csak most kezdik űzni ezt a sportot.
    Sopomenke: deskarski
  • bordée [bɔrde] féminin vrsta topov na vsaki strani ladje; salva ladijskih topov; moštvo, ki opravlja službo na eni strani ladje

    bordée d'injures ploha psovk
    courir, tirer une bordée (marine) lavirati, pluti s spreminjanjem smeri; familier hoditi od krčme do krčme (o mornarjih)
  • borderka samostalnik
    neformalno (športnica) ▸ boardos, boardozó
    To je čudovita mladenka, stara 18 let, navdušena borderka, sploh na slovenskih smučiščih. ▸ Ő egy csodálatos, 18 éves ifjú hölgy, szenvedélyes boardos, főleg a szlovéniai pályákat kedveli.
    Sopomenke: deskarka, deskarka na snegu
  • borderski pridevnik
    neformalno (o deskanju na snegu) ▸ boardos, board
    Disciplina s skupinskim startom je prav gotovo najtežja borderska disciplina. ▸ Minden bizonnyal a tömegrajtos board a legnehezebb boardos versenyszám.
    Sopomenke: deskarski
  • borilni šport stalna zveza
    (o vrsti športa) ▸ küzdősport
  • borov pridevnik
    (o kemijskem elementu) ▸ bór-
  • borov pridevnik
    (o drevesu) ▸ fenyő-
    borov gozd ▸ fenyőerdő
    borove iglice ▸ fenyőtű
    borov storž ▸ fenyőtoboz
    borovi vršički ▸ fenyőrügy
    borovo drevo ▸ fenyőfa
    borovo deblo ▸ fenyőtörzs
    borovo lubje ▸ fenyőfa kéreg
    borov nasad ▸ fenyőültetvény
    borov les ▸ fenyőfa
    Na zalogi imamo stole iz masivnega borovega lesa. ▸ Tömör fenyőfából készült székeket tartunk raktáron.
    borova smola ▸ fenyőgyanta