Franja

rdèč (rdéča -e)

A) adj.

1. rosso:
svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
bordo rdeč rosso bordeaux
ciklamno rdeč rosso ciclamino
kardinalsko rdeč rosso porpora
avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
geogr. Rdeče morje Mar Rosso
avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso

2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
rdeče nebo cielo di porpora
imeti rdeč obraz essere rosso in viso
postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
rdeče vino vino rosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
Rdeči križ Croce Rossa (CR)
Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
polit. rdeči telefon telefono rosso
rdeča garda guardie rosse
Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
rdeča glina argilla rossa
bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
metal. rdeča med (tombak) tombacco
zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
voj. rdeči našitki mostrine rosse
agr. rdeči ožig peronospora della vite
zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
vrtn. rdeči radič radicchio rosso
um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
med. rdeča lisa petecchia
metal. rdeče blato fanghi rossi
min. rdeča obarvanost rubefazione
bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
rdeče barvilo verzino
min. rdeči bakrenec cuprite
zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
rdeči slez malvone (Althaea rosea)
rdeči sandal sandalo (Santalum)
min. rdeči nikljev kršec niccolite
rdeči turmalin siberite

B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
rdeči i rossi, i comunisti

rdečkar samostalnik
izraža negativen odnos (privrženec komunizma) ▸ vörösOb začetku hladne vojne so namreč nasprotniki komunizma rdečkarje začeli iskati med hollywoodskimi zvezdniki, scenaristi in režiserji. ▸ A hideghábórú kezdetén ugyanis a kommunistaellenesek a hollywoodi sztárok, a forgatókönyvírók és a rendezők között kezdték el keresni a vöröseket.

read^*2 [ri:d]

1. prehodni glagol
brati, čitati, razbrati; prebrati, prečitati (off, through)
(raz)rešiti, reševati (uganke); preučiti (up)
razlagati, tolmačiti, pojasnjevati; predavati, učiti (s čitanjem), seznaniti koga s pisateljevimi mislimi; napoved(ov)ati, prerokovati; zvedeti, doznati (iz časopisa); študirati; uspavati koga z branjem (into, to sleep)
(o toplomeru) (po)kazati, (za)beležiti

to read s.th. to s.o. čitati komu kaj
to read to oneself čitati zase (skrivaj)
to read s.o. like a book figurativno točno koga spregledati (spoznati, razumeti)
to read a dream razlagati sanje
to read s.o.'s face brati komu na obrazu
to read s.o.'s fortune prerokovati komu prihodnost
to read law študirati pravo
with whom do you read Greek? pri kom študirate grščino?
read the letter to yourself preberite si pismo
he had read himself asleep zaspal je bil pri branju
to read music brati note, igrati po notah
to read a manuscript oceniti, recenzirati rokopis
to read s.o. a lesson ošteti koga, brati komu levite
do you read me? me razumeš?
how do you read this passage? kako razumete ta odstavek?
to read oneself blind (to sleep) oslepeti (zaspati) od branja
to read the riot act dati zadnje svarilo o posledicah slabega vedenja (npr. pri izgredih, demonstracijah pred vojaškim posegom)
to read s.th. into a text hoteti brati v besedilu nekaj, česar v njem ni
parlament the bill will be read tomorrow for the second time zakonski osnutek bo jutri drugič v razpravi
she likes being read to ona ima rada, da ji kaj berejo
the thermometer reads 30° C in the shade termometer kaže 30° C v senci

2. neprehodni glagol
brati, čitati; dati se brati; glasiti se; zvedeti z branjem, brati (about, of o)
študirati, učiti se, pripravljati se, pripraviti se za izpit (for za)

he is reading for the bar študira za advokaturo
to read between the lines brati med vrsticami
to read for an examination študirati za izpit
to read for a degree pripravljati se za diplomski izpit
to read for honours pripravljati se za rigoroz
the book reads well knjiga se dobro bere
his silence is to read as consent njegov molk je treba razumeti kot privolitev
this ticket reads for Leeds ta vozovnica velja za Leeds
it reads like a novel to se bere kot roman
it reads as follows (to) se glasi takole

rebut [rəbü] masculin izmeček, izvržek; odpad(ek); nedostavljiva pošiljka

au rebut nedostavljiv (pošta)
rebut du peuple sodrga
rebut de la société, du genre humain izmeček človeštva
marchandise féminin de rebut ceneno blago (roba)
meubles masculin pluriel de rebut pohištvo za odpad
détruire les rebuts uničiti nedostavljive pošiljke
jeter, mettre au rebut vreči med staro šaro, staro železo

receive [risí:v]

1. prehodni glagol
prejeti, sprejeti, dobiti kaj (from od koga)
dobiti svoj delež
cerkev prejeti (zakrament, obhajilo); sprejeti kot resnično, dopustiti, priznati; vzeti, čuvati, skriti, prikrivati (ukradene stvari); sprejeti vase, ujeti, dobiti (vtis itd.), doživeti, izkusiti; upreti se, ustaviti se čemu; prenesti, pretrpeti (udarec); smatrati, imeti za, priznati za primerno, za táko, kot treba; dočakati, sprejeti koga; nastaniti koga, vzeti pod streho; dopustiti pristop (to k, into v)

to receive an affront doživeti žalitev
to receive a blow (an offer, an order, a compliment) dobiti udarec (ponudbo, ukaz, kompliment)
he was coldly received bil je hladno sprejet
to receive s.o.'s confession izpovedati koga
to receive s.o. among one's friends sprejeti koga med svoje prijatelje
he receives stolen goods on prikriva (skriva) ukradeno blago
to receive a refusal biti odklonjen
to receive a present sprejeti, dobiti darilo
they were received with shouts sprejeli so jih z veselimi vzkliki
to receive a wound biti ranjen
the arches have to receive the weight of the roof oboki morajo nositi težo strehe
proposal received attention predlog je bil uvaževan, vzet v obzir

2. neprehodni glagol
sprejemati (goste, obiske), prirediti sprejem; radio sprejemati, loviti (valove); biti prejemnik
cerkev prejeti obhajilo, pristopiti k obhajilu

she receives once a week ona sprejema (obiske, goste) enkrat na teden
it is more blessed to give than to receive dajati je slajše kot sprejemati

rechnen računati; izračunati; (zählen) šteti, preštevati; rechnen zu/unter prištevati k/šteti med (koga) ( tudi figurativ ); rechnen auf/mit računati na/z; sich etwas zur Ehre rechnen šteti si (kaj) v čast; sich rechnen izplačati se, rentirati se

re-cipiō -ere -cēpī -ceptum (re in capere)

I. (re = nazaj)

1. nazaj vzeti (jemati), nazaj vleči (vlačiti), nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj (pri)nesti (prinašati), odvesti (odvajati), iti po koga in ga spraviti (spravljati) nazaj, iti po koga in ga spraviti iz česa: pectore in adverso totum … ensem condidit … et multā morte recepit V. in zopet izvleče močno okrvavljenega, sagittam ex altera parte recipere Cels., illum medio ex hoste recepi V., spiritum Q. nazaj potegniti sapo, vdihniti, recipitque ad limina gressum V. se obrne nazaj, se vrne.

2. occ. (kot voj. t.t.)
a) (čete) nazaj pripeljati, nazaj poklicati, vrniti: oppidani suos incolumes receperunt C., Pompeius equitatum rursum ad se recepit C., exercitum recipere L.
b) (iz rok sovražnikov) osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), ote(va)ti, (ob)varovati koga pred kom: recipere aliquem ex hostibus, ex servitute L., recepti aliquot cives … , qui in hostium potestate fuerunt L., corpus de morte receptum Val. Fl., Italiam … rege recepto tendere V., reliquias Troiā ex ardente receptas V., fruges receptas (sc. ex tempestate) V.

3. refl. se recipere in (zlasti pri Enn. in Pl.) tudi samo recipere umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, izogniti (izogibati) se, iti nazaj, iti domov, kreniti, napotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, vrniti (vračati) se, obrniti (obračati) se: se ex aliquo loco recipere Pl., Ci., se a cena in lecticulam recipere Suet., se in currus recipere C., Allobroges se ad Caesarem recipiunt C. pribežijo, mare recipit se in fretum Cu.; occ.
a) večidel kot voj. t.t. umakniti (umikati) se, odstopiti (odstopati), obrniti (obračati) se, vrniti (vračati) se (naspr. prōcēdere, prōdīre): Octavius ad Dyrrhachium se recepit C., eodem unde erat egressus se recepit N., intra sua praesidia se recipere N., se in silvas ad suos recipere C.; brez se v gerundivu: si quo longius prodeundum aut celerius recipiendum C., signum recipiendi Ci. znamenje za umik (k umiku); metaf. obrniti se, vrniti se: Pl. idr., qui totam adulescentiam voluptatibus dedissent, emersisse aliquando et se ad frugem bonam, ut dicitur, recepisse Ci. so se spreobrnili, se ad belli cogitationem recipere C. znova misliti na vojno, se in principem recipere Plin. iun. zopet se začeti obnašati kot knez, znova kazati ponosni knežji obraz.
b) kot trgovski t.t. pridržati si, izvzeti si: posticulum Pl., ruta caesa recipere Ci.; recipitur z inf.: pascere Ca.; z dat.: aqua domini usioni recipitur Ca., sibi aliquid Ci. —

II. (re = zopet)

1. zopet (s)prejeti ((s)prejemati), zopet dobi(va)ti, zopet vzeti (jemati) nazaj, nazaj dobi(va)ti (naspr. dare, credere, tradere, perdere, amittere): recipere obsides C., merita Ci., recipiant arma, quae tradiderunt L. nazaj dobiti; toda arma deponere et recipere Cu. orožje zopet vzeti v roke, zopet prijeti za orožje, fasces recepti V. zopet dobljena moč, reges L.; occ. zopet dobiti v svojo last, zopet spraviti pod svojo oblast, zopet osvojiti, zopet si prisvojiti: suas res amissas recipere L., Alcibiades simul cum collegis receperat Ioniam N., recipere Tarentum Ci., felicitas in recipiendis civitatibus (v ponovnem osvajanju) Fabium consequitur Hirt.

2. metaf. zopet dobiti: recipere antiquam frequentiam (o kakem mestu) L., vitam O., vires corporis Cu., animum L. zopet priti k sebi, osvestiti se; pa tudi znova se opogumiti, ohrabriti se, oddahniti se (si) od česa (npr. v zvezah: animum recipere a pavore ali animus recipitur ex pavore L., anhelitum recipere Pl. zopet potegati sapo, znova zadihati, znova se oddahniti, sapa se povrniti komu = animam recipere Ter., Q. = mentem recipere V., H., spiritum recipere Fl., paulatim spiritum ad vocem recipere Cu.

3. refl. se recipere oddahniti se (si), priti (prihajati) k sebi, pobrati (pobirati) se, razživeti (razživljati) se, oživeti (oživljati): Varr. idr., priusquam se hostes ex terrore ac fuga (od strašnega bega) reciperent C., ne saucio quidem eius loci, ubi constiterat, relinquendi ac sui recipiendi facultas dabatur C., nullum spatium respirandi recipiendique se dedit L., stupens, ut me recepi … inquam Ci., nondum totā me mente recepi O.; v zevg. zvezi: pariter arma et animos recipere Cu. hkrati se zopet oborožiti in ohrabriti. —

III. (pomen predpone re je zabrisan)

1. vzeti, prejeti, dobiti: ferrum, gladium recipere (o gladiatorjih) Ci., Sen. ph. dobiti v prsi morilno orodje = dobiti smrtni udarec, totum telum corpore recipere Ci., ense recepto Lucan., imploravit opes hominis frenumque recepit (sc. equus) H. se je voljno pustil obuzdati (obrzdati), se ni branil uzde (brzde).
a) pren.: a latere tela recipere C. biti izpostavljen puščicam, tantis detrimentis receptis C. prestati (pretrpeti), poenas ab aliquo recipere V. maščevati se nad kom (komu).
b) occ. (mesta idr.) osvojiti (osvajati), pridobi(va)ti, (denar) preje(ma)ti, zb(i)rati: S., Iust., Pr. idr., phalerae multo sudore receptae V., recepto Firmo C., profectus est ad recipiendas civitates C., pecunias ex vectigalibus recipere Ci.

2. spreje(ma)ti, vzeti (jemati): patriā expulsi recepti sunt ab Atheniensibus N., quo maiore religione se receptum tueretur N. ga sprejme in brani; tudi pren.: munitio recepit perterritos C., nos villa recepit H., Mosa profluit ex monte Vosego, qui est in finibus Lingonum, et parte quādam ex Rheno recepta C.; z dvojnim skladom:
a) kam? (acc.): domum C., Ci. ali sup.: senem sessum recipere Ci., ad se C., Suet., in oppidum C., in regnum V., intra fines C., inter suos Cu.
b) kje? (abl.): aliquem tecto recipere C., Ci. v (svojo) hišo, pod (svojo) streho, me recipi portis posset V., equis C. na konje, moenibus S., oppidis C., urbibus Ci. v (svoja) mesta; pren.: voluptates ianuā recipere Ci. z odprtimi rokami; pesn.: recipere in parte tori O.; metaf. v kak stan, položaj, razmerje spreje(ma)ti, vzeti (jemati): aliquem in ordinem senatorium Ci., in numerum deorum, amicorum Cu., in fidem N., Ci., Vell. idr. vzeti v varstvo, in amicitiam S., Iust., Q., in civitatem C., Ci. podeliti komu državljanstvo, in parem iuris libertatisque condicionem C. sprejeti v enako pravno in svoboščinsko razmerje, komu prizna(va)ti enake pravice in svobodo, recipere aliquem in deditionem C. sprejeti vdajo (podreditev) koga = aliquem in ius dicionemque recipere L., filiam in matrimonium Iust. vzeti za ženo, aliquid in mores Q., in usum recepti (sc. tropi) Q. v rabo sprejeti, navadni, običajni, sequi maxime recepta Q. ravnati se po tem, kar je najnavadnejše (najobičajnejše), tres recepti scriptores Q. v kanon (= med klasike) sprejeti; od tod adj. pt. pf. receptus 3 splošno sprejet, običajen, navaden, uveljavljen, ustaljen: Tert. idr., mos, auctoritas Q.; occ. kot jur. t.t. (o pretorju): nomen alicuius recipere Ci., L. sprejeti (pripustiti) tožbo proti komu = poklas. reum (aliquem inter reos) recipere T. = cognitionem recipere Plin. iun., Suet.

3. nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, spreje(ma)ti: quae me res impulit, ut causam reciperem? Ci., provinciae patrocinium, officium, mandatum Ci., in se religionem L. ali ad se curam Suet. nakopati si, labem in se recipere L. na sebi pustiti; occ. v omejenem pomenu nase vzeti (jemati) kaj = zavezati (zavezovati) se, porokovati, (za)jamčiti, obljubiti (obljubljati) komu kaj: recipere hoc ad te Pl., praestaret, quod proficiscenti recepisset C., haec promitto et recipio Ci., de fide eorum nihil recipere L., pro Cassio recipere Ci.; z ACI in inf. fut.: promitto, recipio … eum talem fore civem Ci., idque ipsi (dat.) fore reciperent C. Poseb. pt. pf. subst. receptum -ī, n (prevzeto) poroštvo, jamstvo, zaveza(nost): satis est factum promisso nostro ac recepto (zavezi, dolžnosti) Ci.; abs.: ad me recipio Ter. prevzeti odgovornost; tako tudi samo recipio Pl.

4. sprejeti = dovoliti (dovoljevati), dopustiti (dopuščati), pripustiti (pripuščati), odobriti (odobravati), (po)hvaliti (naspr. respuere, aspernari): antiquitas recepit fabulas, haec aetas autem respuit Ci., nullam excusationem Sen. ph., timor misericordiam non recipit C., re iam non ultra recipiente cunctationem L.

Opomba: Star. fut. II. recepso: Cat.; fut. recipie (nam. recipiam): Ca. ap. Fest.

reckon [rékən]

1. prehodni glagol
(iz)računati, preračunati; oceniti, preceniti, presoditi; šteti, sešteti, izračunati (up)
šteti (koga) (among, in, with med, za)
smatrati, imeti (for za)
ameriško misliti, domnevati, biti mnenja (that da)

2. neprehodni glagol
računati, šteti, obračunati, računati na, zanesti se (on, upon na)

to reckon from ... to šteti od ... do
reckoning from to-morrow šteto od jutri dalje
I reckon him (to be) my friend imam ga za svojega prijatelja
I reckon him (to be) wise smatram ga za pametnega
to reckon without one's host figurativno delati račun brez krčmarja
he is rich, I reckon ameriško bogat je, mislim (se mi zdi)

recognize [rékəgnaiz]

1. prehodni glagol
spoznati, prepoznati, identificirati; ceniti (koga); priznati kaj (as kot, that da)
zavedati se, (jasno) spoznati, uvideti; biti hvaležen, nagraditi; dopuščati; vzeti (kaj) na znanje; pozdraviti, s pozdravom izraziti prepoznanje
ameriško dati besedo govorniku

2. neprehodni glagol
pred sodiščem se pismeno obvezati (in za)

to recognize an old acquaintance prepoznati (pozdraviti) starega znanca
to recognize a claim priznati zahtevo (pravico)
to recognize s.o. to be first priznati koga za prvega (among med)
to recognize defeat priznati (svoj) poraz
to recognize s.o. as the lawful heir priznati koga za zakonitega dediča
I did not recognize I was lost till... nisem se zavedel, da sem izgubljen, dokler ne...
I recognized that I was wrong priznal sem, da nimam prav
the Browns no longer recognize the Smiths Brownovi niso več prijatelji s Smithovimi

reconciliation [rekənsiliéišən] samostalnik
pomiritev, pomirjenje, sprava (to, with z)
poravnava (prepirov), uskladitev, skladnost, sklad, harmonija (between med)
cerkev ponovna posvetitev (npr. oskrunjenega svetišča)

récréation [rekreasjɔ̃] féminin rekreacija, sprostitev; oddih; (šolski) odmor; počitek; razvedrilo, zabava

récréation des yeux paša za oči
être en récréation imeti odmor, pavzo
prendre un peu de récréation malo se sprostiti, se odpočiti
surveiller les élèves en récréation nadzorovati učence med odmorom

recuperātor (reciperātor) -ōris, m (recuperāre)

1. ponovni pridobitelj, ponovni osvojitelj (osvajalec, zavojevalec): urbis T.

2. v pl. rekuperátorji, razsodniki, lastninski razsojevalci, sodni zbor v Rimu, ki so ga sestavljali 3 ali 5 članov; odločal je o povrnitvi škode med rimskimi državljani in tujci (peregrini), zlasti v primerih, kadar so prebivalci provinc tožili rimske namestnike zaradi izsiljevanja. Od l. 77 so sodili tudi v imovinskih zadevah med rimskimi državljani: Pl., L., T., Suet., Gell., G., Ap. idr., recuperatores dare (o pretorju) Ci.

rečèn² said

kot rečèno as I said
med nama rečèno between you and me ➞ rêči!

rečèn (-êna -o) adj. detto:
kje je rečeno, da moram ravno jaz to narediti dov'è detto che lo devo fare proprio io
pren. ta človek je, milo rečeno, malo omejen il tipo è, a dir poco, piuttosto ottuso
odkrito rečeno, tako ne more iti dalje a dirla sinceramente, così non si può andare avanti
med nami rečeno detto fra noi
rečeno — storjeno detto, fatto

rêči to say; to tell; to utter; (izraziti se) to express in words; (izjaviti) to declare; (kot priča) to depose

rêči "da" to say yes, to agree
rêči "ne" to say no (ali nay), to refuse
zopet, ponovno rêči to repeat
rêči bobu bob to call a spade a spade
rêči zbogom to say (ali to bid) goodbye (ali farewell)
na uho komu rêči to whisper in someone's ear
rêči komu svoje mnenje to give someone a piece of one's mind
rêči enkrat "da", enkrat "ne" to say and unsay
tako rekoč so to speak; as it were; as one might say; so to say
recimo, da... granted that...
recimo, da bi to bilo res... supposing (that) it were true...
kot se reče (ljudje rečejo) as the saying goes
dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
rečeno, storjeno no sooner said than done, quick as thought
kratko rečeno... the long and the short of it is...
mimogrede rečeno... by the way, by the by (ali bye)
kot že rečeno as I have said already, as I said before
med nama rečeno between you and me
laže rečeno kot storjeno easier said than done
recimo let us say, say, suppose
reci odkrito! speak up (ali out)!
reci brez okolišenja! don't beat about the bush!
recimo, da je tako admitting that it is so (ali it to be so)
recimo, da je to res, kaj potem? say it were true, what then?
če lahko tako rečemo if one might put it this way
to je lepo rečeno that is nicely put
kaj naj rečem k temu? it is incredible!
ni kaj rêči o njegovi poštenosti his honesty cannot be called in question
nimam več kaj rêči I have nothing more to say
proti temu se ne da nič rêči there is nothing to be said against that
to se samó tako reče that's merely a way of putting it
on si ne da nič rêči he is deaf to all advice, he will not listen to reason
kar on reče, mora biti what he says goes
kako bi se to reklo v angleščini? how would you put that in English?
težko je rêči... it is hard to say...
ne more se rêči kdaj there is no saying when
rekli so mi, da je doma I was told that he was at home
kolikokrat sem to rekel? how often have I said (ali told you) that?
rekel sem svoje I had (ali I've had) my say, (kaj mislim) I spoke my mind
kar sem rekel, nisem oporekel I kept my word, I did not go back on my word
upravičeno lahko to rečem I could well say so
kaj bodo pa ljudje rekli (figurativno) what will people (ali they) say?
to je težavno, ali bolje rečeno, to je nemogoče it is difficult, or rather (ali knjižno nay), it is impossible
to je težavno, da ne rečem nemogoče! it is difficult, not to say impossible!
Je to res? Če ti pa rečem! Is it true? You can take my word for it!
ne vem, kaj hočeš rêči I don't follow you
kaj hočeš rêči s tem? what do you mean by that?
ravno sem hotel to rêči you have taken the words out of my mouth, it was on the tip of my tongue, I was going to say
preden sem sploh mogel kaj reči... before I could get a word out
vse še ni bilo rečeno o tem we haven't yet heard the last of it, we haven't yet got to the bottom of it

rêči dire

recimo, da supposons que, à supposer que, admettons que, en admettant que, familiarno mettons que
nobene besede (nič) ne reči ne dire (ali souffler, familiarno piper) mot, ne rien laisser transpirer
kaj hočete s tem reči? que voulez-vous dire par là?, qu'entendez-vous par là?, qu'est-ce à dire?
kako se to reče v francoščini (po francosko)? comment dit-on cela en français?, comment (est-ce que) cela se dit en français?
kaj bodo ljudje rekli? qu'en dira-t-on?
proti temu ni kaj reči il n'y a rien à redire (ali à y opposer), il n'y a rien à dire à cela, c'est incontestable (ali ndiscutable), familiarno il n'y a pas à dire
lahko rečete, kar hočete vous avez beau dire, quoi que vous disiez
kot rečeno, kakor sem rekel comme je l'ai dit, comme je viens de le dire
reči komu hvala remercier quelqu'un
med nama rečeno entre nous soit dit, familiarno de vous à moi
kar sem rekel, ostane med nama ce que j'ai dit, c'est entre nous (ali ça doit rester entre nous)
imeti pravico kaj reči avoir son mot à dire, avoir voix au chapitre
ničesar si ne pustiti reči ne vouloir écouter personne, ne pas entendre raison
ne si pustiti dvakrat reči ne pas se le faire répéter
kar tako kaj reči dire quelque chose sans réfléchir (ali en l'air)
to se samo tako reče c'est une façon de parler
mimogrede rečeno soit dit en passant
odkrito rečeno à parler franc, pour parler franchement, à vrai dire
tako rekoč pour ainsi dire
rečeno, storjeno aussitôt dit, aussitôt fait

rêd m, mest. u rédu, mn. rédovi rédōvā in rȅdovi redóvā
1. vrsta: izići iz -a; vojnici stoje u -u; aritmetički red; krivulja drugoga -a; doći na red; napredovanje prije -a; sada je red na tebi da govoriš; zbiti -ove zgostiti vrste; u dvojne redove na desno
2. red: održati, napraviti red pozvati koga na red; dovesti stvar u red; stvar je u -u
3. red, način poslovanja: dnevni red; sajamski red; čaršijski, pijačni red
4. razvrstitev, red: azbučni, abecedni red; kućni red hišni red
5. vrstica: četvrti red u drugom stupcu
6. red: izborni red volilni red, postopek; vozni red ili red vožnje
7. red: kaluđerski, monaški, franjevački, isusovački red
8. stopnja: orden partizanske zvijezde prvoga -a
9. mesečno perilo: ženski red
10. čitati što između redova brati kaj med vrsticami; svi od -a vsi po vrsti; red je da to učiniš spodobi se, da to narediš; redom po vrsti; reda radi zaradi reda; on je to rekao reda radi to je dejal, da bo red, da bo mir besedi

rȅda ž vrstni red, vrsta: čija je reda na vodicu poći katera med vami je na vrsti, da gre po vodo; mladić je stražio kad je dolazila njegova reda mladenič je stražil, ko je bil on na vrsti; naš si čovjek, selo si digao za nas, reda je da se pogodimo ... prav je, da se pogodimo; najmirniji da si, reda ti se braniti bodi še tako miren, braniti se moraš

re-ferō -ferre, retulī in rettulī (iz *retetulī), relātum

I. (s poudarjenim pomenom praep.)

1. nazaj nesti (nositi), nazaj prinesti (prinašati), nazaj spraviti (spravljati), nazaj vrniti (vračati), nazaj (pri)peljati: H., T., Suet. idr., tegulas L., candelabrum Ci., arma Pl. (iz vojne), O. (iz srede sovražnikov), eum domum rettulerunt V., pecunias in templum referre C., naves referuntur Libycas ad oras O. ladje zanese nazaj, auster me Regium rettulit Ci., rursus enses vaginae referre Sil. zopet vtakniti v nožnice, suscipiunt famulae conlapsaque membra marmoreo referunt thalamo (dat.) stratisque reponunt V. v sobo, pedes me in Tusculanum referunt Ci. ep. noge me silijo nazaj v Tuskul, corpus … in monumentum (v grob, v rako) referre Petr., vina rursus referuntur O. se zopet odnese; toda: purpuream vomit ille animam et cum sanguine mixta vina refert moriens V. = „dati zopet od sebe“ = izbljuvati, izbruhati; occ.
a) s seboj (domov) nesti (nositi), prinesti (prinašati), odnesti (odnašati), sploh prinesti, dobiti, zadobi(va)ti, doseči (dosegati), pridobi(va)ti si: eius caput ad Pharnabazum (in castra C.) rettulerunt N., cornua in publicum referre C. javno pokazati, tabulae repertae atque ad Caesarem relatae sunt C., pro re certa falsam spem domum referre Ci., referre spolia V., O., signa militaria ex proelio Ci., ab hoste devicto mille talenta in publicum rettulit N. je oddal (izročil) državni blagajni, referre triumphum O., victoriam referre T., H., Front., Val. Max., lacte domum referent distenta capellae ubera V.
b) (o sporočilih, naznanilih) prinesti, (skrivaj) naznaniti (naznanjati), javiti (javljati), ovaditi (ovajati): responsum Ci., C., mandata, numerum C., legationem Romam L., rumores Ci., sermonem ad Dionysium N.; z ACI: Suebos sese recepisse C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quae diceret Ariovistus ad se referrent C.

2.
a) nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj vleči (vlačiti), nazaj pomakniti (pomikati), (nazaj) obrniti (obračati), nazaj da(ja)ti: aura refert talaria O. vleče pihaje nazaj; o telesnih delih: ad nomen caput ille refert O., oculos ad terram referre Ci., ora et oculos V., lumina revocata eodem O., Tellus rettulit os in se O. je sklonila obraz vase, digitis ad frontem saepe relatis O. ali manus ad capulum referre T., Petr. dati (položiti) na … ; poseb. pedem (gradum O., L., vestigia V.) referre umakniti (umikati) se, vulneribus confecti pedem referre coeperunt C.; tudi: nazaj stopiti (stopati): rettulit ille pedem O.; ali vrniti (vračati) se: nemus, unde pedem referens oblita est O., pedes dextros referre Petr. srečno se vrniti; tako tudi castra referre L. nazaj pomakniti (pomikati), nazaj preložiti (prelagati), nazaj premestiti (premeščati), fines benignitatis introrsus referre Sen. ph. zožiti, Seleucia … ab mari relata Plin. oddaljena, diem referre Ulp. (Dig.), Fest. nazaj preložiti (naspr. proferre).
b) refl. in med. umakniti (umikati) se, vrniti (vračati) se, nazaj iti (hoditi): huc se referebant C., N., se fertque refertque V. hiti (teka) sem in tja, te refer caeli meliores ad auras O., gurges, quo se referebat ab aestu O., se e pastu referre V. domov se vrniti (vračati), classis relata V. zopet pristalo (pristavši), equi penitus datis referuntur habenis V. hitijo nazaj; pren.: eo, unde egressa est, se referat oratio Ci.
c) (dolg) (po)vrniti, plačati (plačevati), poplačati (poplačevati), komu kaj dolžnega opraviti (opravljati), podariti (podarjati), darovati: argentum alicui referre Pl., pateram surreptam Ci., Idibus aera H. šolnino, terra centeno fructu refert Hier. rodi stoteren sad; od tod mnogovrstno pren.: Hier., ad equestram ordinem iudicia referre Ci., tumulo sollemnia ludis T. posvetiti.

3. occ.
a) vrniti (vračati), povrniti (povrač(ev)ati), poplač(ev)ati, poravna(va)ti: alicui gratiam (gratias) Ci. hvalo da(ja)ti, zahvaliti se komu, dejansko se komu izkazati (izkazovati) hvaležnega, bonam, iustam, praeclaram, debitam, meritam gratiam referre Ci., parem gratiam referre Ci. ali par pari referre Ter. odmeriti, kakor se komu meri, vrniti enako z enakim, alicui plurimam salutem referre Ci. kar najsrčneje odzdraviti (odzdravljati) komu, pozdraviti (pozdravljati) koga, fertilitatis honorem referre O. zahvaliti se za rodovitnost, carmen carmini referre Aur. odgovoriti na pesem s pesmijo.
b) (glasove) odbi(ja)ti, v pass. odmevati, odjekovati, razlegati se: saxum resonando flebiles voces refert Acc. fr., domus vocem refert O., vocem multiplicato sono referre Cu. iz logov se razlega, odmeva, gemitum referre V., ex tortuosis locis soni referuntur Ci.
c) z obj. da(ja)ti odgovor, odgovoriti (odgovarjati), odvrniti, reči, dejati: nec mutua nostris dicta refers O., verba refers V., talia voce refert, tandem pauca refert V.; brez obj. z neodvisnim govorom: ego tibi refero: … Ci., ille refert: „O … Phoebe pater“ O.
d) reči, govoriti, povedati: redeuntem Pan videt et talia verba refert O., liceat mihi vera referre O.

4.
a) (preteklo) da(ja)ti zopet (spet) nazaj, zopet (spet) nazaj prinesti (prinašati), vrniti (vračati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), zopet (spet) uvesti (uvajati): o mihi praeteritos referat si Iuppiter annos V., nec Coae tibi purpurae referunt tempora … H., marem S., V., consuetudinem antiquam Ci., Suet., fabulam iterum Ter., eas artes T., mysteria Ci., arma V. vojno, antiquas figuras O., sole dies referente siccos H.; o govoru: verba geminata referre O. govoriti (ponavljati) za kom, voces refert (sc. Fama) O. ponovi, ab interprete relato sermone Cu., versus referre V., rem iudicatam r. Ci. zopet pred sodišče spraviti, aliquid ad populum referre L. znova predlagati.
b) ponoviti kaj v spominu = v spomin si (pri)klicati, spomniti (spominjati) se, pomniti, pámetiti: nunc magna referte facta, patrum laudes V., Lycaoniae referens convivia mensae O. spominjajoč se, exempla Cu. ali versum referre N. navesti (navajati), foedusque refert et iura parentum O. spomni se, omeni.
c) occ. s podobnostjo koga ali kaj ponavljati = koga (kaj) na novo (po)kazati, upodobiti (upodabljati), posnemati, biti komu, čemu podoben, biti podoba (slika (in prilika)) koga (česa), biti izrezan kdo, kaj: mores, os vultumque patris Plin. iun., maiorum vultus vocesque Lucr., matrem reddit ac refert nobis Plin. iun., teneas parvolus, qui te (sc. patrem) ore referret V. ki naj bo tvoja živa slika, nomine avum referre V. = nomen avi referre imenovati se po pradedu, aliquem sermone voltusque referre T. tako govoriti in tak obraz imeti kakor … , cornua miram formam referentia O. čudovite oblike imajoč, čudovitih oblik.

5. metaf.
a) (duha, pozornost itd.) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) na kaj, kam (nazaj): oculos animumque ad eum Ci., animum ad studia, veritatem Ci., se ad philosophiam Ci., quo referor totiens? Ci. česa se spominjam tolikrat; od tod tudi: animum ad firmitudinem referre T. znova okrepiti, aliquid in melius referre V. na bolje obrniti, izboljšati.
b) navračati, napeljevati kaj (na kaj), soditi, presojati, meriti po čem, pripisati (pripisovati): H., O., Plin. iun. idr., initia gentis ad Achillem r. Cu. začenjati rod z Ahilom, izhajati iz Ahilovega rodu, omnia ad suum arbitrium referre L. podvreči samovolji, ne alienos mores ad suos referant N., omnia ad voluptatem referre Ci. pri vsem se ozirati na … , omnia facta ad virtutem Ci. uravna(va)ti po zahtevah možatosti, prospera ad fortunam T. pripisovati, aliquid ad se ipsum Ci., Sen. ph. soditi (presojati) po sebi samem, (sc. omnia) in claritatem Herculis T. pripisovati svetovno slavnemu Herkulu; abs.: referens ad fructum Varr. ozirajoč se; pass. referri nanašati se na kaj: Ci. —

II. (z oslabljenim pomenom praep.)

1. prinesti (prinašati), da(ja)ti, odda(ja)ti, izročiti (izročati): omne frumentum ad se referri iubet C., rationes ad aerarium Ci., ad Caesarem publicas rationes C., ex fenore pecuniam populo Ci., consulatum ad patrem Ci.

2. occ.
a) ustno ali pis(me)no (s)poročiti (sporočati), javiti (javljati), naznaniti (naznanjati), reči, povedati, pripovedovati, praviti: consilia alicui Ter., de quo hoc plura referemus, quo obscuriora sunt eius gesta N., acta sociis V., Solis amores O., numerum referre C. šteti, Paulum Fabriciumque insigni Camena referre H. opevati, v pesmi slaviti, res horrenda relatu O., foedum relatu O.; subst. relāta -ōrum, n povest, pripoved, pripovedka: audierat relata O.; z ACI: Aeolon ille refert … regnare O., referunt Suebos omnes se recepisse C.; pesn. tudi: rettulit esse pronepos (= se esse pronepotem) O.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid referam, quotiens … reppulerint? O.; s predik. acc.: te parentem refert V. te imenuje, slavi, patriam Epirum V., se ex ea civitate oriundum Iust.; abs.: refero ad Scaptium Ci., ut M. Brutus refert Suet.; impers.: in quo saepe aliter est dictum, aliter ad nos relatum Ci.
b) (v presojo) predložiti, predlagati, spraviti pred koga, besedovati, poročati: ad consilium referre N. spraviti pred vojni svet, consultationem ad amicos Iust., ad populum Ci. ljudstvu predložiti, ad animum Ph. razmišljati; poseb. o poročilih v senatu: rettulit, quid de nexis fieri placeret L., de (sc. reliquis) rebus ad senatum refertur C., Ci., L.; abs.: de ea re postulant ut referatur S. da se poroča; pren.: omnia ad oracula referre N. predložiti (predlagati) preročiščem v razsodbo, nemo refert, quod Italia externae opis indiget T. nihče (v svojem predlogu) ne omeni resnice, da …
c) kot poslovni t.t. zapisati (zapisovati), opisati (opisovati), (za)beležiti, (za)računati, (v)knjižiti: illam pecuniam Flacco datam Ci. vknjižiti kot izplačanega, pecunias acceptas Auct. b. Alx., pecuniam operi publico Ci. zaračunati pod naslovom „javno poslopje“, vpisati na račun „javne gradbe“; pren.: omnia pericula ei accepta referebant Hirt. so pridali na njegov račun = so pripisovali njemu, salutem imperii uni omnes acceptam relaturos C. da mu bodo zapisali na svoj dolg; o vpisovanju v javne (državne) zapiske: referre iudicium in tabulas publicas Ci., nomen in tabulas, in codicem Ci., in censum L. vpisati v cenilni popis (o cenzorju ali njegovem pisarju), aliquem ex quaesturā in iudices L., aliquem in proscriptorum numerum N. = in proscriptos Ci. = inter proscriptos Suet., absentem in reos Ci.; pren. sprejeti, vključiti, dodati kaj kam: epistolas in volumina C., orationem in Origines Ci. = aliquid in commentarium Ci.; metaf. sprejeti, šteti med koga, imeti za kaj: terram et caelum in deos referre Ci., aliquem in oratorum numerum Ci., eodem Q. Caepionem Ci. umestiti (spraviti) v isto vrsto; toda in deorum referre Ci. imenovati, navesti (navajati) med bogovi.

Opomba: Pri pesnikih tudi: rellātum (da se podaljša prvi zlog): Lucr.

regenerar preroditi; obnoviti, pomladiti, preoblikovati

regenerarse (med) regenerirati se