Franja

Bīthȳnī -ōrum, m (Βιϑυνοί) Bitinci, traško ljudstvo, ki se je iz Trakije preselilo čez Bospor na severno obalo Male Azije: N., T. idr.; sg. Bīthȳnus -ī, m Bitinec: Plin., Val. Fl. Od tod

I. adj.

1. Bīthȳnus 3 bitinski, iz Bitinije, v Bitiniji: carina, negotia H., campi Cat., caseus Plin., mare T., Bīth. tyrannus, equites Bĭthōnī Iuv.

2. Bīthȳnius 3 bitinski, iz Bitinije: Varr., Col.; večinoma kot subst.
a) Bīthȳnia -ae, f Bitinija, α) (sc. terra) pokrajina ob Črnem morju od Bospora proti jugu do Olimpa pri Brusi in proti vzhodu do Amastride, najprej samostojno kraljestvo, po l. 75 pa rim. provinca: Ci., N., T. idr., socii Bithyniae Ci. ep. zakupniki za Bitinijo. β) (sc. insula) otok, sicer imenovan Thȳnias: Plin.
b) Bīthȳniī -ōrum, m Bitinci: Prusiae regis Bithyniorum filius Plin.

3. Bīthȳnicus 3 (Βιϑυνικός) bitinski, iz Bitinije: societas Bith. Ci. ep. = socii Bith. (gl. spredaj), civitates Plin. iun., Volusius Bith. Iuv. — Kot častni cognomen Bīthȳnicus Bitinski, npr. Q. Pompeius Bith. Kvint Pompej Bitinski, ki je l. 75 Bitinijo naredil za rim. provinco: Ci., in njegov sin A. Pompeis Bith. Avel Pompej Bitinski: Ci. ep.

— II. subst. Bīthȳnis -idis, f (Βιϑυνίς)

1. = Bitinka: O.

2. = Bitinida, mesto
a) na otoku Bitiniadi (Bīthȳnias) v Črnem morju: Mel.
b) v Trakiji: Mel.

bíti (sem) to be; to exist; to live; to take place

je (= se nahaja) there is
so (= se nahajajo) there are; (bivati) to stay
bíti lačen, žejen to be hungry, thirsty
bíti ves iz sebe to be beside oneself, to be overwrought
3 x 5 = 15 three times five equals fifteen
kaj je, kakó je (kaj) z njim? how is he?, how is he getting on?; how are things with him?
kaj je s teboj? what is the matter with you?
toplo (mraz) mi je I am warm (cold)
ne morem bíti brez (cigaret) I cannot do without (cigarettes)
bíti brez denarja to be short of money
bíti brez premoga to be short of coal
po čem je kruh? how much is (the) bread?
koliko je do postaje? how long does it take to the station?
bodi previden! be careful!
on je iz Londona he is (ali comes) from London
kdo je? who is there?
kdo je tam? (vojak na straži) who goes there?
po meni je, z menoj je konec I am done for, pogovorno I've had it
kaj Vam je? what is the matter with you?
nič mi ni there is nothing the matter with me
slabó mi je I feel sick
jaz sem (to) it is I, pogovorno it's me
če bi jaz bil Vi (bil na Vašem mestu), bi ostal doma if I were you, I would stay at home
če je (to) takó if it is so, if that be so, if that be the case
naj bo takó! arhaično let it be so!
naj bo (to), kot hoče! be that as it may
naj bo tako ali tako in either case
to bo dovolj this will do
kar je bilo, je bilo let bygones be bygones
bíti v napoto to be in the way, to inconvenience, to hinder
ni mi za... I don't care for...
za to mu ni he does not care about it
nič mi ni zanj pogovorno I couldn't care less about him, I don't care a fig for him
ni mi do šal I am in no mood for joking
to ni (nič) zame that is not in my line
nič ni bilo iz tega nothing came of it
ni mi do poezije I have no time for poetry
mnogo mi je do tega, da... I am very anxious to...
vem, pri čem sem I know where I stand
on je proti meni he has set his face against me
hiša je v gradnji the house is being built
bilo mi je, da bi jokal I felt like crying
on bi bil dober učitelj he would make a good teacher
tu gre za bíti ali ne bíti this is a matter of life or death
šlo je za bíti ali ne bíti it was touch and go
pri tem sem ob 50.000 SIT I am fifty thousand tolars out of pocket over it

biti blažen med ženami frazem
(o družbi žensk) približek prevedka ▸ körülrajongják a nők
Kot športnik je bil vedno obkrožen z moškimi, danes pa je blažen med ženami. ▸ Sportolóként mindig férfiak vették körül, ma pedig körülrajongják a nők.

biti cepljen na kaj frazem
neformalno, lahko izraža negativen odnos (oboževati kaj) ▸ oda van érte, rámegy, gerjed
Nihče od naju ni cepljen na te praznike. Lepša so spontana presenečenja. ▸ Egyikünk sincs oda ezekért az ünnepekért. Jobbak a spontán meglepetések.
Zagotovo drži, da so nekateri bolj "cepljeni" na denar kot drugi. ▸ Biztosan igaz, hogy egyesek jobban „gerjednek” a pénzre, mint mások.
Takšen dizel je seveda cepljen na športne rezultate in manj na brezpogojno varčevanje. ▸ Egy ilyen dízel természetesen inkább a sportos teljesítményre megy rá, mint a feltétlen gazdaságosságra.

biti za v muzej frazem
(biti zelo star; biti neuporaben) ▸ múzeumba való, múzeumba illő, kiöregedett
Podobno kot kateri od mestnih avtobusov, so tudi nekatere pohorske žičnice že za v muzej. ▸ A város néhány buszához hasonlóan Pohorje drótkötélpályái is múzeumba illő darabok.
Sobe na oddelku so prastare, postelje skoraj za v muzej. ▸ A kórházi osztály szobái ősrégiek, az ágyak szinte múzeumba való példányok.
Polne Križanke so pričale, da fantje še niso za v muzej in znajo še kako dvigniti temperaturo na prizorišču. ▸ A Križanke teltházas szabadtéri színpada megmutatta, hogy a fiúk még nem öregedtek ki, és tudják, hogyan kell a felpörgetni a hangulatot a nézőtéren.

blaesus 3 (gr. βλαισός) čebljav, bebljav, jec(lj)av: balbus et blaesus Icti. jecljavec in bebljavec, madidi et blaesi Iuv. (o pijancih). — Kot priimek Blaesus -ī, m Blez: conditor tardae Blaesus cognomine Cyrrhae (= Aristaeus) O.; poseb. ime Junijevega, Pedijevega in Sempronijevega rodu, npr. Iunius Blaesus Junij Blez, legat v Panoniji, ko je ces. Tiberij nastopil vladarstvo: T. Od tod adj. Blaesiānus 3 Blezov, blezovski: facis ipse Blaesianum Mart. po Blezovo, kakor Blez.

blanco bel, beljen (platno); svetel; bled; bojazljiv, strahopeten; preprost; neškodljiv

blanco de leche mlečnobel
blanco (de) nieve snežnobel
carta blanca blanket, golica, nepopisan list; pooblastilo
cerveza blanca svetlo pivo
firma en blanco podpis na neizpolnjenem papirju (pobotnici ipd.)
ropa blanca belo perilo
verso blanco blankverz
vino blanco belo vino
como de lo blanco a lo negro kot dan in noč različen
se le conoce en lo blanco de los ojos vidi se, da nima niti najmanjšega pojma o tem

blanket¹ [blǽŋkit] samostalnik
odeja; prevleka; zgornja plast

to get between the blankets iti v posteljo
wet blanket kvarilec zabave; črnogled, sitnež; figurativno mrzla prha
to put a wet blanket on s.o., to throw a wet blanket over s.o. zmanjšati komu vnemo, gorečnost (kot mrzla prha)
born on the wrong side of the blanket nezakonski otrok
to toss in a blanket metati kvišku z napete odeje

Blau, Blaue, das, modrina; ins Blaue hinein tjavdan, ein Ausflug: v neznano; das Blaue vom Himmel reden/lügen lagati, kot pes teče; das Blaue vom Himmel versprechen obljubljati zvezde z neba

blázen (-zna -o) adj.

1. pazzo, demente; insano; folle, forsennato:
garati kot blazen lavorare come un pazzo
blazno početje comportamento pazzo, insensato

2. ekspr. (zaradi čustva močno razburjen) pazzo:
biti blazen od veselja, od žalosti, od obupa essere pazzo dalla gioia, dal dolore, dalla disperazione

3. (ki presega navadno mero) pazzo, pazzesco, da pazzi; terribile:
blazna jeza furia da pazzi
blazne cene prezzi pazzeschi

blazína (zglavnik) pillow; cushion; pad

okrogla blazína bolster
blazína za na zofo sofa-cushion
blazína za poklekniti hassock
prevleka za blazíno pillowcase, pillow slip
mehek kot blazína pillowy
električna grelna blazína electric blanket
zračna blazína air mattress
vozilo na zračni blazíni hovercraft, (cestno) hovercar

bláznež lunatic; madman; maniac; insane person; arhaično bedlamite; frenetic

vpiti kot bláznež to shout like mad
verski bláznež religious maniac

bled [é] (-a, -o) bleich; [blaß] blass (tudi figurativno); (obledel) [verblaßt] verblasst; (šibek, slaboten) matt; (šibek, brezkrven) blutleer
bled kot kreda kreidebleich
bled kot smrt [leichenblaß] leichenblass, [totenblaß] totenblass
bled kot zid käsebleich, wachsbleich
bled od strahu [schreckensblaß] schreckensblass, schreckensbleich
bled žarek upanja der Hoffnungsschimmer

bléd pale; medicina pallid; wan; sallow(-faced); (barva) light, pale

bléd kot zid, ko smrt as white as a sheet, as pale as death, a pale as a ghost; (luna) pale, wan
ob blédi svetlobi zvezd in the pale (ali faint) light of the stars
bléda barva watery colour
bléda lica pale (ali wan) cheeks
bléde ustnice bloodless (ali colourless) lips
bléd nasmešek a wan smile, the ghost of a smile
bléd od strahu pale with fright
blédo moder pale (ali light) blue
blédo rdeč pink
blédo zelen pale ali light green

bléd pâle, blême, blafard

mrtvaško bled pâle comme un mort, d'une pâleur mortelle (ali blême, livide)
bled kakor stena, kot zid blanc comme un linge (ali un linceul)
bled od strahu pâle (ali blême, vert) de peur
bleda svetloba lueur ženski spol pâle (ali blafarde)
bledo moder bleu pâle

bléd pálido (od de) ; descolorido

bledo zelen verde pálido
bled kot smrt, smrtno bled pálido como un muerto
bled spomin recuerdo m confuso
postati bled palidecer, perder el color

blesteti glagol
1. (biti zelo uspešen) ▸ jeleskedik, kitűnik, remekelKljub številnim priložnostim nismo zadeli v polno, ker je blestel odlični domači vratar. ▸ A számos esély ellenére sem volt telitalálat, a hazai kapus végig remekelt.
Nekoč je blestel na teniških igriščih, zdaj pa se je podal v nogomet. ▸ Annak idején a teniszpályákon jeleskedett, most a fociban próbál szerencsét.

2. (biti zadovoljen; biti ponosen) ▸ sugárzik
Vodstvo RZS je blestelo od zadovoljstva, starši niso skrivali ponosa. ▸ A Kézilabdaszövetség ragyogott az elégedettségtől, és a szülők sem rejtették véka alá büszkeségüket.

blisk moški spol (-a …) der Blitz; der Blitzstrahl
kroglasti blisk der Kugelblitz
ogrličasti blisk der Perlschnurblitz
figurativno kot blisk wie der geölte Blitz
hiter kot blisk blitzschnell/wie ein Pfeil

blísk lightning; ash; (strele) flash (of lightning)

cikcakast blísk forked lightning
kot blísk hitro like lightning, with lightning speed
kot blísk like (greased) lightning
kot blísk se razširiti to spread like wildfire
iti kot blísk to go like lightning
novica se je razširila v taborišču kot blísk the news ran through the camp like wildfire

Blitz, der, (-es, -e) blisk, (Blitzschlag) strela; fotografisch: bliskovka; der Blitz schlägt ein trešči, strela udari; wie der Blitz aus dem heiteren Himmel kot strela z jasnega