Franja

gnoj¹ [ó] moški spol (-a, ni množine)

1. hlevski ipd.: der Mist, der Dung, der Dünger
hlevski gnoj Stallmist, Stalldünger
kokošji gnoj Hühnerdung
konjski gnoj Pferdedung
kravji gnoj Kuhdünger, Kuhmist
ovčji gnoj der Schafkot, Schafmist
kup gnoja der Misthaufen
kidati gnoj iz hleva: entmisten, den Stall ausmisten
odstranjevanje gnoja die Entmistung, z izpiranjem: die Schwemmentmistung
tehnika, agronomija in vrtnarstvo trosilnik za gnoj der Düngerstreuer

2. figurativno človek: der Misthaufen; ničvrednež: das Mistvieh
len kot gnoj stinkfaul
toliko, da se gnoj dela in [rauhen] rauen Mengen
kot petelin na gnoju wie ein Truthahn

gnúsiti se dar asco a; repugnar

to se mi gnusi me da asco; me repugna; siento náuseas

góba (-e) f

1. bot. fungo:
nabirati gobe raccogliere funghi
rasti kakor gobe po dežju venire su come i funghi
strupene gobe funghi velenosi
užitne gobe funghi commestibili, mangerecci, eduli
kresilna goba esca
hišna goba fungo delle case, struggilegno (Merulius lacrimans)
betičaste gobe clavariacee (Clavariaceae)
cevaste gobe, cevarke boleti (Boleti)
lističaste gobe agaricacee (Agaricaceae)

2. (kar je po obliki podobno gobi)
atomska goba fungo atomico
goba za krpanje uovo da rammendo

3. spugna:
morska, plastična goba spugna, spugna artificiale

4. pren. (pijanec) spugna:
piti kakor goba bere come una spugna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti gobo v želodcu bere come una spugna
pren. iti po gobe morire, tirare le cuoia, andare al diavolo, andare in rovina
govori, ko da se je norih gob najedel parla a casaccio, a vanvera

góden (-dna -o) adj. adatto, atto, maturo:
deklica godna za možitev ragazza da marito
goden ptič nidifugo
godna zemlja terriccio

godíti se (-í se) imperf. impers. ➞ zgoditi se

1. accadere, succedere, capitare:
čudeži se ne godijo i miracoli non succedono

2. (s smiselnim osebkom v dativu, biti, živeti) stare, andare, vivere:
dobro, slabo se mu godi gli va bene, male
pren. tebi se pa godi te la passi, eh?
pren. goditi se (komu)
kot vrabcu v prosu vivere da papa, come un papa
godi se mi krivica mi è stata fatta una (grave) ingiustizia

Golgota samostalnik
1. v krščanskem kontekstu (hrib pri Jeruzalemu) ▸ Golgota [jeruzsálemi magaslat]

2. (težka preizkušnja) ▸ golgota, golgotajárás
Popotovanje je bilo prava Golgota. Po dva in dva smo bili vklenjeni z lisicami in vzdolž povezani z verigo. ▸ Az utazás igazi golgotajárás volt. Kettesével vertek bennünket bilincsbe, és sorban láncra voltunk fűzve.
Svet je lep in življenja vreden, a smo ga zapackali z nevrednimi dejanji in moramo zdaj znova prehoditi Golgoto, da bi to popravili. ▸ A világ szép, és élni érdemes, de dicstelen cselekedetekkel mocskoltuk be, és most újra golgotát kell járnunk, hogy kijavítsuk.

gôra (-e) f

1. monte, montagna; vetta:
v daljavi so se videle gore in lontananza si vedevano i monti
iti, hoditi v gore andare per i monti, in montagna, essere un patito della montagna
strme, visoke gore montagne erte, scoscese, alte
pobočje, vrh gore il pendio, la cima del monte
velik ko gora alto come una montagna
geogr. ledena gora iceberg
(vzklik) križana gora! santo cielo!

2. nareč. vigneto in collina

3. bosco (di montagna)

4. pren. monte, mare, mucchio, flagello:
gora denarja un flagello di quattrini
imeti cele gore težav essere, trovarsi in un mare di guai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti za deveto goro sparire senza lasciar traccia
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e monti
naše gore list uno dei nostri, un connazionale
šalj. če noče gora k Mohamedu, mora Mohamed h gori se la montagna non vuole andare da Maometto, Maometto andrà alla montagna

Gorgona samostalnik
(bitje iz grške mitologije) ▸ gorgó [görög mitológiai alak]
Vrnil sem se in rekel, da sem videl Gorgono, vendar me ni spremenila v kamen. ▸ Viszatértem, és elmondtam, hogy láttam a gorgót, de nem változtatott kővé.

gospód (nagovor brez imena) sir; (nagovor s priimkom) Mr. (= Mister) Brown, (za priimkom na naslovu pisma) Esquire ali Esq.

gospód Ta-in-Ta Mr. So-and-So
Spoštovani gospód! (v pismu) Dear Sir
da, gospód yes, sir
gospodje! gentlemen!
gospe in gospódje! Ladies and Gentlemen!
biti sam svoj gospód to be one's own man (ali master); to stand on one's own feet
igrati velikega gospóda to pose as a fine gentleman (ali pogovorno a swell, one of the nobs); to put on airs, to give oneself airs, to ape one's betters
Gospod (bog, religija) Lord
v Gospodu zaspal asleep in the Lord
fevdalni gospód zgodovina feudal lord, seigneur, seignior

gospód (-a) m

1. signore:
(v nagovoru s pristavkom poklica) gospod doktor, gospod inženir, gospod profesor dottore, ingegnere, professore
da, gospod! sissignore; voj. signorsì
ne, gospod nossignore; pog. signornò

2. (mož, soprog) marito, signore; padrone

3. (duhovnik) prete:
študirati za gospoda studiare per prete
poslati po gospoda mandare per il prete

4. (kot pristavek k imenu duhovnika) don:
gospod Golob don Golob

5. (moški odličnega vedenja; moški, ki udobno živi) signore:
on je (pravi) gospod è un vero signore
biti gospod fare il signore

6. (pripadnik plemiškega stanu) signore;
fevdalni, zemljiški gospod feudatario

7. Gospod rel. (Kristus, Bog) Signore, Dio, Gesú Cristo:
Gospod ga je poklical k sebi ha reso l'anima a Dio
pren. zaspati v Gospodu addormentarsi nel bacio del Signore
pog. Gospod Bog Domineddio
PREGOVORI:
kakršen gospod, tak sluga quando il padrone zoppica il servo non va dritto

gospodár (-ja) | -íca (-e) m, f

1. padrone (-a); possesore (posseditrice); proprietario (-a):
hišni gospodar padrone di casa
biti dober, slab gospodar essere un buon, un cattivo padrone

2. (kdor ima oblast) padrone (tudi pren.)
biti (neomejen) gospodar farla da padrone
pren. biti sam svoj gospodar essere padrone in casa propria
gospodar položaja padrone della situazione
obnašati se kot gospodar farla da padrone

3. (delodajalec) padrone; principale; patron; boss:
gospodar podjetja il boss dell'azienda
gospodarji (delodajalci) padronato

gospodováti (-újem) imperf.

1. dominare, ekst. padroneggiare;
po naši deželi so gospodovali tujci gli stranieri dominavano il nostro paese
gospodovati čustvom padroneggiare i sentimenti

2. pren. (biti splošno razširjen) predominare; imperversare; imperare:
v tistih časih je gospodovala huda lakota in quei tempi imperversava una terribile carestia
moda, ki prevladuje že vrsto let una moda che impera da vari anni

gostíti¹ to entertain, to treat, to give someone a treat; (bogato) to regale (z with)

gostíti koga z dobro večerjo to treat someone to a good dinner
mnogo gostíti to entertain a great deal
kraljevsko koga gostíti to give someone a royal (ali magnificent) treat
jaz sem na vrsti, da gostim it's my turn, pogovorno this is on me, I'm in the chair
gostíti se to feast (on), to revel (in), to regale oneself (with)

gotòv (-óva -o)

A) adj.

1. fatto, finito; approntato, pronto:
knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

2. sicuro, certo:
rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
biti gotov česa essere certo di qcs.

3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

4. (v gotovini) in contanti:
gotov denar contanti
gotovo plačilo pagamento in contanti

5. (neki, nekateri) certo, dato:
o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

B) gotóvi (-a -o) m, f, n
priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro

govno samostalnik
1. (o organski snovi; iztrebki) ▸ gané, ganaj, ganéjVeter je prinesel rahel vonj po katranu in govnu. ▸ A szél kátrány és ganéj szagát hozta el.

2. neformalno, izraža negativen odnos (o slabih, nemoralnih dejanjih) ▸ gané, szarság
Kaj res ne vidimo, da nam prodajajo govno, kamor koli se ozremo? ▸ Vajon valóban nem látjuk, hogy bármerre nézünk, ganét árulnak?
Hej, zabavljač, prosim, odnehaj s svojim nacističnim govnom! ▸ Hé, mulatós, kérlek, hagyd abba a náci szarságaidat!

3. neformalno, izraža negativen odnos (slaba, nezavidljiva situacija ali stanje) ▸ gané, szarUnija tone v čedalje globlje govno. ▸ Az unió egyre mélyebbre süllyed a ganéban.
Če se izkoplje živ iz tega govna, mu ne bo nikoli oprostil. ▸ Ha élve kihúzza magát ebből a szarból, sosem bocsátja meg neki.

4. neformalno, izraža negativen odnos (ničvredna, izprijena oseba) ▸ szarházi, mocsok, szar, gané"Drži gobec, ti govno!" ▸ „Tartsd a pofádat, te mocsok!”
Preklinja zdravnike, da veterane obravnavajo kot govno. ▸ Átkozza az orvosokat, amiért szarul bánnak a veteránokkal.
Policist ni leno govno, ki samo piše ure in čaka na penzijo. ▸ A rendőr nem egy lusta szarházi, aki csak írja az óráit és várja a nyugdíját.

govoríca rumour; talk(ing); language; report; (čenče) gossip, tattle, pogovorno blabber; (narečje) dialect

prazne govoríce nonsense, pogovorno poppycock, bosh
govoríca se je izkazala kot lažniva the rumour has proved false
širijo se govoríce rumours have got abroad
govoríca gre the rumour goes, rumour has it, it is rumoured
govoríca se širi it is widely rumoured (da that)
širiti govoríco to spread a rumour
to je samó govoríca this is only a rumour
te govoríce se širijo z namenom, da... these rumours (ali reports) are spread only with the object of...
bile so govoríce o njegovem odstopu (demisiji) there have been rumours (ali reports) of his resigning

govoríca lenguaje m ; idioma m ; fig ruido m , rumor m

ljudska govorica lengua f popular
neosnovane govorice rumores m pl sin fundamento
krožijo govorice, da ... corren rumores de que...
širiti, raznašati govorico difundir un rumor; propalar (ali poner en circulación) un rumor

govoričiti to speechify; to talk nonsense

govoriči se it is rumoured, it is whispered
o njem se govoriči, da je... he is rumoured (to be...)

govoríčiti parlotear; charlar

govoričiti se rumorearse
govoriči se, da ... se rumorea que...

govori|ti (-m) reči sprechen, reden

1. za človekovo zmožnost: sprechen; neki jezik: eine Sprache sprechen
govoriti špansko/nemško/slovensko/angleško … Spanisch/Deutsch/Slowenisch/Englisch sprechen
zatikaje/slabo govoriti (lomiti) kak jezik: radebrechen (Deutsch/Slowenisch radebrechen)
figurativno govoriti isti jezik die gleiche Sprache sprechen
figurativno govoriti drug jezik eine andere Sprache sprechen
govoriti tri jezike dreisprachig sein
ki ne govori istega jezika anderssprachig
kdor govori nemško/slovensko, kjer se govori nemško/slovensko deutschsprachig/slowenischsprachig

2. -sprechen, -reden (brez prekinitve durchsprechen, naprej weitersprechen, weiterreden, proti sprechen gegen, dagegensprechen, iz srca aus der Seele sprechen)

3. (govoriti brez konca in kraja, neumnosti ipd.) reden, -reden (govoriti tja v en dan daherreden, drauflosreden, dahinreden, zmedeno irrereden, drug čez drugega [durcheinanderreden] durcheinander reden, drug mimo drugega aneinander vorbeireden)
govoriti kot dež ohne Punkt und Komma reden

4.
glasno govoriti laut sprechen/reden, poltern
medeno govoriti Honig reden
govoriti s prenarejenim glasom die Stimme verstellen
govoriti v strokovnem žargonu/samo o strokovnih rečeh fachsimpeln
govoriti z visokim glasom/falzetom piepsen
jecljaje/zatikajoče govoriti stammeln
hripavo govoriti krächzen
nejasno govoriti kot pijanec: lallen
slabo/bogokletno govoriti lästern
sladko govoriti flöten
govoriti neumnosti (hecati se) blödeln
na široko govoriti o čem sich verbreiten über (etwas)
govoriti resnico die Wahrheit sagen

5. z naglasom: saškim, berlinskim …: sächseln, berlinern
govoriti z judovskim naglasom jüdeln

6. kaj komu (jemandem etwas) sagen, prepričevalno: einreden auf (jemanden), zoprno: (jemandem mit etwas) in den Ohren liegen

7.
začeti govoriti zu sprechen/reden anfangen, losreden
o neki temi: zu sprechen kommen auf
pustiti govoriti sprechen lassen
|
govoriti o sprechen/reden über, sprechen/reden von
govoriti o vsem mogočem (in nemogočem) vom Hundertsten ins Tausendste kommen
slabo govoriti o [schlechtmachen] schlecht machen (jemanden/etwas), schlecht zu sprechen sein auf (jemanden/etwas)
ne govoriti o čem (etwas) totschweigen
govoriti proti dagegensprechen
govoriti v prid česa sprechen für, teze: (eine These) erhärten
govoriti v veter figurativno in die Luft reden, in den Wind reden
govoriti z/s sprechen mit (jemandem)
govoriti za sprechen für, dafürsprechen
kar govori za das Pro
kar govori proti das Kontra
|
figurativno tebi je lahko govoriti du hast leicht reden
da ne govorimo o … um von … gar nicht zu reden/sprechen
govori se o … es wird gesprochen über …
govori se, da es heißt, [daß] dass …
govori se, da je bolan er soll (krank) sein
veliko se govori o X X ist [vielbesprochen] viel besprochen, X ist Stadtgespräch
figurativno pustiti, naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
tako se z mano ne govori so spricht man nicht mit mir, so lasse ich mir nicht kommen