Franja

rire*² [rir] verbe intransitif smejati se; biti vesel; rogati se, norčevati se (de quelqu'un iz koga); požvižgati se (de quelque chose na kaj)

se rire šaliti se; ne resno vzeti (de quelque chose kaj)
pour rire za šalo, v šali
rire du bout des dents, des lèvres, rire jaune prisiljeno se smejati
rire sous cape, dans sa barbe v pest se smejati
tout rit à nos désirs vse gre po naši želji
rire aux éclats, à gorge déployée krohotati se
rire aux dépens de quelqu'un smejati se na račun kake osebe
rire aux anges smejati se v sanjah (o otroku)
j'ai failli mourir de rire skoraj umrl sem od smeha
rire aux larmes do solz se smejati
faire rire quelqu'un spraviti koga v smeh
rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
il n'y a pas là de quoi rire to ni prav nič smešno
mourir de rire umirati, pokati od smeha
rire comme un bossu, comme une baleine, comme un fou krohotati se
prêter à rire izzivati smeh, da(ja)ti povod za smeh
pouffer, se pâmer de rire pokati od smeha
se tordre de rire zvijati se od smeha
rire sans sujet, hors de propos, pour un rien, à tout bout de champ brez razloga, neumestno, za prazen nič, pri vsaki priložnosti se smejati
avoir toujours le mot pour rire vedno imeti smešno, zabavno opazko; biti duhovit
(populaire) c'est pour de rire to je zelo smešno
il se rit de vos menaces on se roga, smeji vašim grožnjam, se požvižga na vaše grožnje
il rit de toutes les remontrances qu'on lui fait on se požvižga na vse opomine, vsa svarila
histoire de rire za šalo
tel qui rit vendredi, dimanche pleurera (proverbe) kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal
rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje

risaltare v. intr. (pres. risalto)

1. štrleti, moleti

2. pren. izstopiti, izstopati; pren. biti v oči

riscuōtere^*

A) v. tr. (pres. riscuōto)

1. vnovič stresti

2. prejeti, prejemati; dvigniti (denar)

3. pren. doseči, dosegati; biti deležen:
riscuotere il biasimo generale biti deležen splošne graje

B) ➞ riscuōtersi v. rifl. (pres. mi riscuōto) stresti se, zdrzniti se; zganiti se

rispondere^*

A) v. tr. (pres. rispondo)

1. odgovoriti, odgovarjati:
rispondere di sì pritrdilno odgovoriti
rispondere a tono odgovoriti primerno

2. ugovarjati

3. odgovoriti, odgovarjati; odvrniti, odvračati:
rispondere con un'alzata di spalle v odgovor skomigniti z rameni

4. pren. izpolniti, izpolnjevati; biti primeren:
gli aiuti non rispondono ai bisogni pomoč je vse prej kot primerna potrebam
rispondere al nome di imenovati se

5. ubogati

6. odgovarjati (za):
rispondere delle proprie azioni odgovarjati za svoja dejanja

7. igre odgovoriti, odgovarjati (barva)

B) v. tr. odgovoriti, odgovarjati:
rispondere picche pren. komu dati košarico, koga ostro zavrniti

risquer [riske] verbe transitif tvegati, izpostavljati nevarnosti, postavljati na kocko; drzno poskusiti; riskirati; verbe intransitif biti v nevarnosti

se risquer poda(ja)ti se v nevarnost, upati si (dans, sur v, na)
risquer sa dernière carte (figuré) poskusiti zadnje sredstvo
risquer gros igrati za veliko vsoto denarja, veliko tvegati
risquer le paquet tvegati vse, kar imamo
vous risquez de tomber ste v nevarnosti, tvegate, da padete
risquer sa peau nositi svojo kožo na prodaj
risquer le tout pour le tout vse staviti na kocko, na eno karto
risquer sa vie življenje tvegati
la boulangerie risque d'être fermée pekarna je verjetno zdajle zaprta

ritornare

A) v. intr. (pres. ritorno)

1. vrniti, vračati se:
ritornare in sé priti k zavesti
ritornare su qcs. vrniti se (k), ponovno kaj preudariti

2. vrniti, vračati se; ponovno se pojaviti, pojavljati; priti, prihajati (praznik, obletnica):
gli è ritornata la febbre spet ima vročino

3. spet biti, postati:
ritornare calmo pomiriti se

B) v. tr. pog. povrniti, vračati

rival² [ráivl] prehodni glagol
tekmovati, kosati se, rivalizirati, biti tekmec, skušati prekositi (koga); konkurirati; biti enak

he was rival(l)ed by nobody nihče mu ni bil kos, mu ni bil enak
water rivals steam as a source of energy voda konkurira pari kot vir energije
neprehodni glagol
(redko) tekmovati, biti v rivaliteti, rivalizirati (with z)

rivaliser [rivalize] verbe intransitif tekmovati (avec quelqu'un s kom), biti komu tekmec, rivalizirati

rivaliser d'adresse, d'élégance avec quelqu'un tekmovati s kom v spretnosti, v eleganci

rivalisieren biti tekmec, tekmovati (mit z)

rīxor -ārī -ātus sum (rīxa) prepirati se, kregati se, pričkati se, ravsati se, svaditi (svajevati) se, biti si v laseh s kom: Lucr., Q. idr., non pugnat, sed rixatur (sc. orator) T. (Dial.), rixari de lanā caprinā H., rixari cum aliquo de amicula Ci.; metaf.: rixari cum fortunā (sc. suā) Sen. rh., Ps.-Q., cum ore Q., cum theatro Mart., dum inter se non rixentur cupiditas et timor Sen. ph., rami inter se rixantes Plin. zrasle, medsebojno prepletene, herbae rixantur Varr. se upirajo.

roister [rɔ́istə] neprehodni glagol
hrupno veseljačiti, bučno se zabavati, razgrajati, pijančevati, biti razuzdan; bahati se, hvalisati se, širokoustiti se

rokovnjáčiti -im biti šatrovac, razbojnik, lupež

roll² [róul]

1. prehodni glagol
valiti, valjati, kotaliti; zviti, (za)motati, zvijati, svaljkati; prevažati, transportirati, voziti; tanjšati, valjati (železo); gugati, pozibavati, valoviti
fonetika izgovarjati soglasnik r z vibriranjem; (o reki) valiti, gnati; vrteti (okoli osi); razmišljati, prevračati misli, tuhtati

to roll a barrel valiti sod
to roll a blanket, a carpet zviti odejo, preprogo
to roll a cigarette zviti (si) cigareto
to roll one's eyes zavijati oči
to roll a lawn, a road zvaljati trato, cesto
to roll metals valjati kovino
to roll 10 miles on one's bicycle prevoziti 10 milj na biciklu
to roll one's r's drdrati, pogrkavati svoje r
to roll onesslf into one's blanket zaviti se v odejo
to roll paste razvaljati testo
to roll a problem round in one's mind premišljati sem in tja o problemu
to roll a snowball narediti sneženo kepo
roll my log and I'll yours figurativno roka roko umiva
he rolled himself from side to side pozibaval, majal se je z ene strani na drugo
the hedgehog rolled itself into a ball jež se je zvil v klobčič
they rolled him along the corridor peljali so ga (na vozičku) po hodniku
the waves rolled the ship valovi so pozibavali ladjo
to set the ball rolling figurativno spraviti (stvar) v tek, sprožiti, začeti

2. neprehodni glagol
valiti se, valjati se, kotaliti se; voziti se, potovati; obračati se, vrteti se; potekati, minevati, teči (o času, letnih časih); odteči, odtekati (o vodi); valovati, biti valovit (o morju); valovito se raztezati (o kopnem, zemlji); odjekniti, odmevati, razlegati se (o zvoku); bobneti; šumeti; gostoleti (o kanarčku); (o osebah) majati se, zibati se, racati; vrteti se, obračati se (okoli svoje osi)

a rolling country valovita pokrajina
a rolling stone valeč se kamen, figurativno nestanoviten človek, ki stalno menjava službo
to roll in money, in riches valjati se v denarju, biti zelo bogat
to roll into one stekati se v eno, združiti se
a rolling stone gathers no moss figurativno goste službe, redke suknje
to start the ball rolling figurativno spraviti kaj v tek, začeti, sprožiti
to start rolling začeti se
we had been rolling for hours without stopping once at a station vozili smo se ure in ure, ne da bi se bili ustavili enkrat na kaki postaji

roncear odlašati, počasen biti; figurativno koga opravljati; ameriška španščina gugati

ronquear hripav biti, hripavo govoriti

rōrō -āre -āvī -ātum (rōs1)

I. intr.

1. rositi; impers.: rorat Col., Suet. rosi, rosa pada; pesn.: cum croceis rorare genis Tithonia coniunx coeperit O.

2. metaf. kapati, kapljati, cureti, curljati, teči, polzeti, cediti se, cizéti, biti vlažen, biti moker: rorant pennae O., capilli rorantes O., rorabant sanguine vepres V., rorantes lacte capellae V. dajajoče mleko, molzave, molzne, per cutem roraverint sanguinis guttae Ap., rorantes lacrimae Lucr. —

II. trans.

1. (o)rositi, porositi: rorata tellus O. ali roratae rosae O. rosen.

2. pesn. metaf. (o)rositi, (po)kapati, (po)kapljati = (po)močiti, omočiti, zmočiti, storiti (narediti), da kaj kapa, povzročiti, da kaj pada po kapljicah: Ap. idr., ora lacrimis Lucr. (o)rositi, obli(va)ti, saxa cruore Sil., si roravit quantulumcumque imbrem Plin., roratae aquae O. škropljene, minuta atque rorantia pocula Ci. majhne in vino le po kapljicah spuščajoče čaše.

rotondeggiare v. intr. (pres. rotondeggio) biti okroglast; postajati okrogel, okrogliti se

rouler [rule] verbe transitif valiti, (po)valjati, zvaljati, kotaliti; voziti; naviti, zviti (v rolo, cigareto); zavi(ja)ti (oči); figuré premišljati; populaire prevarati, opehariti, ogoljufati; verbe intransitif (z)valiti se; voziti (avto, oseba v avtu); voziti se; vrteti se (sur okoli) (pogovor); biti odvisen (sur od); kockati (igra)

se rouler valjati se; zviti se
rouler un acheteur ogoljufati, opehariti, ociganiti kupca
rouler une auto voziti avto, voziti se, peljati se z avtom
rouler sa bosse (populaire) biti mnogo na potovanju; opravljati vrsto poklicev
rouler un mauvais dessein zamišljati nekaj slabega
rouler un projet dans sa tête kovati načrt
rouler les r izgovarjati glas r z močnim vibriranjem konice jezika
rouler çà et là potikati se okrog
rouler son parapluie zviti (svoj) dežnik
rouler sur l'or plavati v denarju
rouler la pâte bien mince zvaljati testo zelo tanko
rouler les yeux zavijati oči
roulez à droite! vozite po desni strani!
se rouler les pouces, se les rouler vrteti palce (v brezdelju), nič ne delati
l'argent y roule tam je denarja ko smeti, na pretek
le discours roula sur vous govorili smo o vas
le train roulait à 180 km à l'heure vlak je drvel s hitrostjo 180 km na uro
cette vieille voiture roule encore bien ta stari avto še dobro vozi
nous avons roulé toute la journée ves dan smo bili na vožnji (z avtom)
cet automobiliste roule souvent à gauche ta avtomobilist često vozi po levi strani
(populaire) ça roule (dobro) gre, dobro je
il s'est fait rouler ogoljufali so ga, ociganili so ga
pierre qui roule n'amasse pas mousse (figuré) (proverbe) goste službe redke suknje

róžiti rôžīm
1. doneti: i gajde rože
2. peti drugi glas: ja vodim, a on roži
3. biti hud na koga: maćeha roži na mene

rubeō -ēre -uī (ruber)

1. rdečiti se, rdečeti, rdeti, posta(ja)ti rdeč, (p)ordeti, zardečeti, biti rdeč: Lucr. idr., rubent poma O., vento rubet aurea Phoebe (sc. luna) V., Aurora rubebit V., sol rubere solitus L., rubent aviaria bacis V., rubere aquas credunt Cu., rubent ocelli flendo Cat.; occ. od sramu zarde(va)ti, zaripniti, zaripeti, postati zaripel, biti ripeč: Ci., Iuv. idr., ne rubeam pingui donatus munere H.

2. pesn. bleščati se, svetiti se, lesketati se: novis rubent prata coloribus V. — Pogosto adj. pt. pr. rubēns -entis rdeč, rdečkast, rdečljat, rus: Lucr., Tib., Plin. idr., uva V., Tyrio fuco rubentia terga V., Pan minio rubens V., vesper V. večernica, cum vere rubenti (z rdeče bohotečo se (= s pisano) pomladjo) crescit (sc. ciconia) V.; occ. od vina, jeze, sramu rdeč, ripeč, zaripel, zaparjen, vinsko rdeč: T., Mart., Sen. ph., buccae Hier.