Franja

trgováti (-újem) imperf. commerciare:
trgovati na debelo, na drobno commerciare all'ingrosso, al minuto, al dettaglio

trgóvec (-vca) | -vka (-e) m, f commerciante, negoziante; nekdaj mercante; venditore (-trice):
potujoči trgovec venditore ambulante, ambulante
trgovec na debelo, na drobno commerciante all'ingrosso, grossista; commerciante al minuto, dettagliante
trgovec z lesom commerciante di legname
trgovec s kurivom carbonaio
trgovec s pohištvom mobiliere
trgovec s sužnji mercante di schiavi, negriero
trgovec z delikatesami salumiere
trgovec z orožjem armaiolo, mercante d'armi
trgovec z živili alimentarista

trgovína (trgovanje) comercio m , tráfico m , negocio m ; (lokal) tienda f , comercio m

ministrstvo za trgovino Ministerio m de Comercio
trgovina na debelo (na drobno) comercio al por mayor (al por menor)
trgovina s čevlji (z usnjem) comercio de calzado (de pieles ozir. de cueros ozir. de curtidos)
trgovina s črnci (z dekleti) trata f de negros (de blancas)
trgovina z mešanim blagom tienda f de géneros mixtos
delikatesna trgovina tienda de comestibles finos, A fiambrería
galanterijska (lesna, manufakturna, z volno) trgovina comercio de bisutería fina (de maderas, de artículos manufacturados, de lanas)
izvozna (uvozna, notranja, pomorska, svetovna) trgovina comercio de exportación (de importación, interior, marítimo, mundial ali internacional)
trgovina s kolonijalnim blagom comercio de las colonias
komisijska trgovina comisión f
konfekcijska trgovina tienda de confecciones, almacén m de ropas hechas
menjalna trgovina (comercio m de) trueque m
trgovina z modnim blagom tienda f de modas
trgovina z muzikalijami comercio de música
trgovina z nepremičninami comercio de (bienes) inmuebles
trgovina na obroke comercio a plazos
oderuška trgovina comercio usurario
trgovina z odpustki tráfico m de indulgencias
trgovina z opijem (z mamili) tráfico m de opio (de estupefacientes)
trgovina s papirjem, s pisalnimi potrebščinami papelería f
trgovina s pohištvom mueblería f, almacén m de muebles
trgovina z ribami (ribarnica) pescadería f
trgovina s svilo comercio de la seda; sedería f
špecerijska trgovina especiería f
svobodna trgovina libre cambio m
trgovina s tobakom (z vinom, z žitom) comercio de tabacos (de vinos, de cereales ali de granos)
tranzitna trgovina comercio de tránsito
trgovina z umetninami comercio de objetos de arte
trgovina z urami relojería f
trgovina z železnino ferretería f
trgovina z živino comercio de ganado(s)
trgovina s starino prendería f, baratillo m
trgovina s steklom comercio de cristalería
trgovina s sužnji (hist) tráfico m de esclavos

tribuna f

1. tribuna, oder

2. arhit. absida

3.
tribuna aperta javna tribuna
tribuna diplomatica diplomatska tribuna
tribuna riservata al pubblico tribuna za občinstvo

trompeta ženski spol trobenta, krilovka

al son de trompeta ob zvoku trobente
¡trompeta! nesmisel!
trompeta m trobentač, trobentar

trompo moški spol (lesena) vrtavka, volk

jugar al trompo igrati se z vrtavko

trōno m

1. prestol, tron:
fino al trono di Dio do Boga
la sala del trono prestolna dvorana
sedere in trono, sul trono sedeti na prestolu, prestolovati; ekst. kraljevati

2. ekst. relig. podstavek z baldahinom (za svetniške kipce)

3. pog. šalj. straniščna školjka

4. pren. prestol:
il trono e l'altare kraljeva in cerkvena oblast
ascendere, salire al trono priti na prestol

5.
troni pl. relig. troni (angelski red)

trono moški spol prestol

subir al trono, ocupar el trono zasesti prestol
subida al trono zasedba prestola
sucesor al trono naslednik na prestolu

tropologic(al) [trɔpəlɔ́džikl] pridevnik (tropologic(al)ly prislov)
prenesen, figurativen, metaforičen

trote moški spol dir

a(l) trote v polnem diru, naglo
ir al trote v dir jahati, dirjati
alejarse a trote oddirjati
pasar a trote mimo dirjati
la panza al trote gladujoč, stradajoč
para todo trote za vsakdanjo porabo
alargar el trote počasneje dirjati

trōtto m

1. šport kas; drnec:
di trotto o di rimbalzo pren. tako ali drugače
corse al trotto šport kasaške dirke
piccolo trotto kratki kas, drnec

2. pren. hiter, nagel korak; dir:
andare di trotto, camminare di buon trotto iti hitro, dirjati

tŕst (-a) m canna; giunco; cannuccia (Phragmites australis):
zibati se kot trst v vetru dondolarsi come una canna al vento
navadni trst canna di palude (Phragmites communis)
sladkorni trst canna da zucchero (Saccharum officinarum)

tù adv.

1. qua, qui (per lo stato in luogo):
kje si? Tu dove sei? Qui
ljudje so tu delovni in gostoljubni qui la gente è operosa e ospitale
(pri govorjenju po telefonu) tu XY qui NN, al telefono NN

2. (v predik. rabi)
pomlad je tu è venuta la primavera
da da, leta so tu eh già, colpa degli anni
kosilo je tu, izvolite il pranzo è servito, prego!
tu doli, tu gori quaggiù, quassù

3. tu ... tam, tu pa tam qua... là, qua e là, ogni tanto, di tanto in tanto; saltuariamente; passim:
delal je zdaj tu, zdaj tam ha lavorato ora qui, poi là
tu pa tam raste kako drevo qua e là spunta un albero

tuffo m

1. skakanje, skok v vodo (tudi pren.):
fare un tuffo pog. skočiti v vodo, malo se okopati (v morju, bazenu)

2. šport skok v vodo

3. ekst. padec; strmoglavljenje:
venir giù a tuffo strmoglaviti (ptič)

4. pren. skok, zalet:
a tuffo v zaletu, požrešno:
buttarsi, gettarsi a tuffo sulla minestra vreči se na juho
parare in tuffo šport v skoku ubraniti vrata

5. pren. močno bitje (srca):
per la paura provai un tuffo al cuore od strahu mi je srce poskočilo

túj (-a -e)

A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero

5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo

6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario

B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero

tuntún moški spol

al (buen) tuntún na slepo srečo; meni nič tebi nič

tvój (tvôja -e)

A) adj.

1. tuo:
tvoja krivda la tua colpa
tvoj otrok il tuo bambino

2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos) tuo:
ti in tvoj šport! tu e il tuo sport!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tvoj čas šele prihaja la tua ora sta appena venendo
pog. ona ni tvoj tip non è il tuo tipo, non è la ragazza che fa per te
na tvojem mestu al posto tuo, se fossi in te
ne ločiti, kaj je moje, kaj tvoje non distinguere fra il tuo e il mio
tvoja glava, tvoj svet decidi come ti par meglio
delati po tvoje fare come dici, proponi tu

B) tvój (tvôja -e) pron. pog.
tvoj, tvoja tuo marito, tua moglie
tvoje il tuo, la tua proprietà
pri hiši ni nič tvojega in casa non c'è niente di tuo
pog. naj bo po tvojem e vada, e sia come vuoi tu

typographic(al) [taipəgrǽfik(l)] pridevnik (typographic(al)ally prislov)
tiskarski, tipografski

typographic(al) error tiskovna napaka

tyrannic(al) [tirǽnik(l)] pridevnik (tyrannic(al)ally prislov)
tiranski, trinoški, nasilniški, okrutcn

ubbidire

A) v. tr., v. intr. (pres. ubbidisco)

1.
ubbidire qcn., qcs. ubogati koga, kaj; pokoravati se komu, čemu:
ubbidire alle leggi pokoravati se zakonom
ubbidire alla mamma ubogati mamo

2. ekst. ubogati, poslušati:
ubbidire la voce della coscienza poslušati glas vesti

B) v. intr.

1. ubogati (žival):
il cane ubbidisce al fischio del padrone pes uboga na gospodarjev žvižg

2. ekst. pren. odgovoriti, odgovarjati; odzivati se (stroji, instrumenti):
l'aereo non ubbidisce più ai comandi letalske komande so odpovedale
un motore che ubbidisce al minimo colpo di pedale motor, ki reagira na najmanjši pritisk na pedal

3. pren. ubogati, pokoravati se:
la materia ubbidisce all'artista snov se pokorava umetniku

4. pren. vdati, vdajati se, ukloniti, uklanjati se:
ubbidire alla necessità ukloniti se potrebi

5. knjižno biti pod, biti podložnik:
i popoli che ubbidivano all'Austria narodi, ki so bili pod Avstrijo