Franja

Proporzwahl, die, volitve po proporcionalnem sistemu

prō-quam (pisano tudi prō quam) conj. po tem (v tej meri) kakor: nec facile in venas cibus omnis diditur ei nec satis est, pro quam largos exaestuat aestus, unde queat tantum suboriri ac subpeditare Lucr.

prosečàn -ána m prosečanin, vrsta vina, nazvanog po mjestu Prosek kod Trsta

prosodie [prɔzɔdi] féminin, grammaire prozodija, merjenje zlogov po dolžini in kračini; meroslovje

prošétati pròšētām, pròšēćēm
I.
1. popeljati na sprehod: majka je prošetala dijete
2. sprehoditi se po čem: prošetati ravno polje
II. prošetati se
1. sprehoditi se: prošetati se po gradu
2. iti, hoditi: prošetaše dva gospodičića po Stambolu gradu bijelome

proteiform [próutiifɔ:m] pridevnik
po obliki zelo spremenljiv

protract [prətrǽkt] prehodni glagol
podaljšati, podaljševati, razvleči, zavlačevati, odlašati (zlasti časovno)
matematika risati po merilu ali s kotomerom, načrtovati
zoologija iztegniti, naprej stegniti (kremplje)

protraction [prətrǽkšən] samostalnik
podaljšanje, zavlačevanje, odlašanje
matematika risanje po merilu ali s kotomerom, načrtovanje
zoologija izteganje (krempljev)

provenzaleggiare v. intr. (pres. provenzaleggio) lit. pisati po zgledu Provansalcev, posnemati Provansalce

providencial kakor po božji previdnosti; začasen

providential [prɔvidénšəl] pridevnik (providentially prislov)
po božji previdnost, od boga; srečen; dobrotljiv (usoda)

providentially [prɔvidénšəli] prislov
po božji previdnosti, po usodi; na srečo

prōvinciātim, adv. (prōvincia) po provincah: ex militaribus copiis legiones et auxilia provinciatim distribuit Suet., pro militari supplemento, quod provinciatim annuum pendebatur, thesauris accederet auri cumulus magnus Amm.

provirkívati -vìrkujēm po malem pokukavati

prozívati pròzīvām, pròzīvljēm
I. klicati po imenih, priimkih: prozivati učenike, vojnike
II. prozivati se imenovati se: teče voda posred polja ravna, Neretva se prozivlje odavna

pròzvati prozòvēm
I.
1. poklicati po imenu, priimku: prozvati koga
2. izklicati po imenih, priimkih: prozvati učenike
II. prozvati se imenovati se, nadeti si ime, dobiti ime: Prvovjenčani prvi se prozva kraljem; tada Turci rečena vrata osvojiše, koja se prozvaše Demir-kapijom

prūdēns -entis, adv. prūdenter (skrč. iz prōvidēns)

I. pt. vedé (vedoma), hoté (hotoma), namenoma, nalašč, namerno, s premislekom, po premisleku (preudarku), premišljeno, preudarno: quos ego prudens praetereo H., ibis sub furcam prudens H., prudens et sciens ad pestem sum profectus Ci., prudens sciens pereo Ter. —

II.

1. izveden, vedoč, znajoč, spreten, izkušen v čem, vešč česa, poznavajoč kaj, sposoben česa, véden česa, učèn česa, čemu, v čem: ut prudentes cum imperitis manum conserent S.; z objektnim gen.: Enn. ap. Gell., O., H., S. fr., Col., Aur. idr., rei militaris N., animorum provinciae, doli T., locorum L., adulandi gens prudentissima Iuv.; subst.: iuris prudentes Icti. pravni strokovnjaki, strokovnjaki za pravo, pravniki, pravoznanci; tudi samo prudentes Icti. veščaki = pravni strokovnjaki, pravoznanci; z in z abl.: prudens in iure civili Ci., Stoici prudentissimi in disserendo Ci.; z inf.: anus, prudens dissipare pulveres H.; z ACI: satis prudens otii vitia negotio discuti Cu., prudens hanc (sc. urinam) quoque exitialem (sc. esse) Plin., ob ea se peti prudens Plin., sciens prudensque se praegnantem non esse Ulp. (Dig.).

2. spreviden, previdljiv, predvideven, predvidevajoč, preudaren, razborit, bistroumen, razumen, pameten, moder: Iust., H., O., Petr. idr., vir prudens et acutus Ci., nemo (sc. Catone) prudentior Ci., vos homines amicissimi ac prudentissimi Ci., prudentissima civitas Atheniensium Ci., hoc ei visum est prudentissimum N., prudens consilium Ci. idr., consilium prudentissimum N., Auct. b. Alx., disputavit multa prudenter Ci., impigre prudenterque suorum et hostium res pariter attendere S., acutissime sententias suas prudentissimeque defendere Ci.; z objektnim gen.: ceterarum rerum (v drugih rečeh = sicer) pater familias prudens Ci.; s praep.: in existimando admodum prudens Ci., vir ad consilia prudens Ci.

3. previden, pazljiv, oprezen: qui me … malebant nimium timidum quam satis prudentem existimari Ci. ep.

prueba ženski spol po-, pre-skušnja; poskusni vzorec; dokaz; fotografija kopija; gledališče skušnja; merjenje (obleke); korekturna pola

prueba en contra protidokaz
prueba testifical, prueba testimonial dokaz po pričah
prueba final (šp) finale, finalno tekmovanje
prueba del fuego ognjena preizkušnja (v srednjem veku)
(prueba) negativa, positiva (fot) negativ, pozitiv
a prueba trden; na preskušnji
a prueba de agua nepremočljiv
a prueba de aire neprodušen
a prueba de bomba neprebojen
amigo a toda prueba preizkušen prijatelj
como (ali en) prueba de nuestro reconocimiento kot znak našega priznanja
de prueba zanesljiv
estar a prueba de biti zaščiten pred; nič si ne storiti iz
poner a prueba dati na preizkušnjo
pruebas pl (šp) tekme
pruebas de primeras (segundas) prve (druge) korekture

prūriō -īre (prim. pruīna)

1. srbeti: frons prurit Cels., angulus ocelli prurit Iuv.

2. metaf.
a) srbeti koga kaj = hoteti srbeti koga = α) o udih = skominati koga po tepežu (udarci), hoteti biti tepen: malae an dentes tibi pruriunt? Pl. ali jih hočeš dobiti po licih ali po zobeh? β) bati se tepeža (udarcev): dentes (scapulae) pruriunt Pl., dorsus totus prurit Pl. γ) netiti se, goreti = zmeden biti: caput prurit Pl.
b) o človeku = imeti srbečico α) = skominati koga po polteni nasladi (poltenem razkošju), biti pohoten (hotljiv), biti razkošen: Pl., Iuv., Mart. idr., cum matre et sorore prurit Cat.; metaf. o stvareh: Cael., carmina pruriant Mart., quod pruriat (pohotnost) incitare Cat., prurire opusculum Sulpitiae Aus.; z acc. neutr. nam. adv.: tam blandum prurit Mart. β) hlepeti po čem, stremeti za čim, želeti si česa: vitulus prurit in pugnam Mart.

pseudo-urbānus 3 (hibrid. gr. ψεῦδος in urbānus) po meščanskem načinu (na meščanski način) ponarejen, lažno meščanski, lažimeščanski, psevdomeščanski, pámeščanski, psévdourbán: aedificia Vitr.