Franja

recept samostalnik
1. (za izdajo zdravila) ▸ recept, vény, orvosi rendelvényGlivice lahko zatrete z zdravili brez recepta v obliki tablet, krem ali svečk. ▸ A gombafertőzést vény nélkül kapható készítményekkel, tablettákkal, krémekkel vagy kúpokkal küzdheti le.Razložite mu svoje težave, on pa vam bo svetoval in morda napisal recept za tablete. ▸ Magyarázza el neki, hogy mi a gondja, ő pedig tanácsot fog adni és esetleg felír valamilyen tablettát.Povezane iztočnice: obnovljivi recept, elektronski recept

2. (pri kuhanju) ▸ receptVlagamo zelje, čebulo in papriko, vse skupaj pa pripravimo po lastnih receptih. ▸ Káposztát, hagymát és paprikát teszünk el, mindezt a saját receptünk alapján.Ko se še učite osnovnih tehnik, se držite receptov in pazljivo tehtajte vse sestavine. ▸ Amíg még csak az alaptechnikákat tanulja, tartsa magát a receptekhez és gondosan mérje le az összes hozzávalót.
3. (navodilo za pripravo) ▸ receptCel teden so zbirali zanimive recepte o zeliščih, ki so jih sedaj razstavili. ▸ Egész héten érdekes recepteket gyűjtöttek a gyógynövényekről, amelyeket most tárlat keretében mutattak be.Stari recepti za spodbujanje spolne sle so se ohranili še iz antičnih časov. ▸ A nemi vágyat serkentő ősi receptek még a római korból maradtak fenn.
Nato nalijemo na led pijače po receptu in jih z barsko žlico pomešamo z gibi od zgoraj navzdol. ▸ Ezután öntse a recept szerinti italokat a jégre, és keverje meg egy bárkanállal felülről lefelé irányuló mozdulatokkal.

4. (navodilo; pravilo) ▸ receptSodniki ponujajo recepte za večjo učinkovitost sodišč. ▸ A bírák recepteket kínálnak a bíróságok hatékonyabbá tételére.Po preizkušenem receptu so se sicer odločili, da bodo v moštvu nastopili najboljši trije s posamične tekme. ▸ A jól bevált receptet követve úgy döntöttek, hogy az egyéni verseny három legjobbja szerepel a csapatban.Star recept za lepe nohte je raba limone. ▸ Egy régi recept szerint citromot alkalmazva szépek lesznek a körmei.Kakšnega posebnega recepta za dolgo življenje nimam. ▸ Nincs különleges receptem a hosszú életre.
Strokovnjaki zatrjujejo, da je hoja recept proti stresu in depresiji. ▸ A szakértők szerint a gyaloglás a stressz és a depresszió leküzdésének a receptje.
Ženina je vprašal, kakšen je recept za petdeset let skupnega sožitja. ▸ Megkérdezte a férjet, mi a receptje az 50 éves szimbiózisnak.

récepteur, trice [-sɛptœr, tris] adjectif sprejemen; masculin radijski sprejemnik; slušalka (teleforui)

récepteur à galène detektor
récepteur piles baterijski sprejemnik
récepteur de radio, radio -phonique (de T. S. F.) radijski sprejemnik
récepteur de télévision televizijski sprejemnik
récepteur tous courants, toutes ondes sprejemnik za vsak tok, za vse valove
récepteur portatif prenosen sprejemnik
poste masculin récepteur sprejemni aparat, sprejemnik

recēssus -ūs, m (recēdere)

I. vrnitev, vračanje, povratek, umik(anje), odstòp, odstópanje (naspr. accēssus, prōcēssus)

1. vrnitev, vračanje, povratek: hiemem opperiri nec sicut aestivas aves statim autumno tecta ac recessum circumspicere L., recessum primis ultimi non dabant C.

2. pren. oddaljevanje, odtekanje, oseka: maris accessus et recessus Ci. plima in oseka, lunae accessus et recessus Ci. približevanje in oddaljevanje, accessus et recessus (sc. aestuum marinorum) Ci. dotekanje in odtekanje = plima in oseka.

3. pren. umikanje, odvračanje, mržnja, odpor do česa: natura bestiis dedit cum quodam appetitu accessum (instinktivno nagnjenje, instinkt, čut, nagon) ad res salutares, a pestiferis recessum Ci.

4. pren. umik(anje), odstòp, odstópanje: tum accessus (zalete, nalete, poskuse, pristope) ad causam, tum recessus Ci., strenua ingenia, quo plus recessus sumunt, hoc vehementiores impetus edunt Val. Max., ut metus recessum quendam animi et fugam efficiat Ci. umik in pobeg. —

II. meton. o oddaljenih ali odmaknjenih delih ali krajih

1. ovinek, poglobitev, poglabljanje, uglobitev, uglabljanje, vbočenost, ozadje, konkr. vboklina, upogib, brezno, zaliv ipd.: spelunca vasto submota recessu V., processus singulorum et recessus Cels. štrline (izbokline, štrleči deli) in vbokline (upognjeni, vbočeni deli), gemmae Plin., aprici montium recessus Plin. planinska brezna, Oceanus Europam recessibus (zalivi) crebris excavans Plin., oris Q.

2. odmaknjenost, umaknjenost, samota, umik: mihi solitudo et recessus provinciae est Ci., tuti recessus V., nos terrarum ac libertatis extremos recessus ipse ac sinus (zaliv) famae in hunc diem defendit T.; poseb. (konkr.) soba, sobana: marmoreo superi sedere recessus O. skrivna soba, domus in multos diducta recessus Q.

3. osamljen (odmaknjen, oddaljen, osamel) kraj, zakot(ek), zakotje, skrivališče, kot, luknja: Ci. idr., Phrygiae recessus omnes L. vse luknje, recessus speluncae similis O., descripto in omnes recessus maris praesidio navium Vell., magni recessus Cu. širni parki.

4. metaf. kot, kotiček, luknja, guba, ozadje: in animis hominum latebrae sunt et recessus Ci. koti, kotički, gube, sed habeat tam illa in dicendo admiratio ac summa laus umbram aliquam et recessum, quo magis id, quod erit illuminatum, exstare atque eminere videatur Ci., grammatica plus habet in recessu quam fronte promittit Q. ima več skritega v ozadju (= več skriva v ozadju), kot pa obljublja spredaj (= kaže na prvi pogled).

recht¹

1. (richtig) pravi; recht gehen imeti prav; auf dem rechten Fleck na pravem mestu; beim rechten Namen s pravim imenom; vom rechten Wege abkommen zaiti s prave poti

2. Mathematik Winkel: pravi (kot); rechte Stoffseite lice (blaga)

3. Adverb prav, es ist recht prav je; es ist mir recht meni je prav; es geschieht ihm recht prav mu je, to je zaslužil; recht verstehen razumeti prav; gehe ich recht in der Annahme... ali imam prav, če ..., ali prav domnevam, da...; recht tun storiti prav; alles, was recht ist vse kar je prav; recht machen narediti prav, ustreči; das ist nicht recht von dir to ni prav s tvoje strani

4. ganz recht! točno!; recht und schlecht za silo; erst recht zanalašč; nun erst recht sedaj pa še celo, sedaj pa zanalašč; gerade recht kommen priti kot zanalašč/kot naročen

recoin [rəkwɛ̃] masculin (skrit) kot(iček)

les recoins du cœur najskrivnejši kotički srca
connaitre les coins et les recoins d'une maison poznati vse kotičke v hiši

recommencer [-kɔmɑ̃se] verbe transitif zopet, znova, ponovno začeti (à, de nager plavati); verbe intransitif zopet se začeti

recommencer de plus belle zopet začeti, nadaljevati še močneje, še z večjo vnemo
voilà que ça recommence de plus belle! to postaja vse lepše!
c'est toujours à recommencer tega ni ne konca ne kraja
tout est à recommencer! vse je treba znova začeti!

recrudescent, e [-sɑ̃, t] adjectif, médecine ki se zopet poslabša, postane hujši

épidémie féminin recrudescente vse hujša epidemija

recurrir vložiti priziv

recurrir a alg. zateči se h komu, obrniti se na koga
recurrir a un medio poseči po sredstvu
recurrir a todos los medios vse sile napeti, vse poskusiti

rečèn² dicho

kot rečeno como ya he dicho, como queda dicho
odkrito rečeno dicho con franqueza
bolje rečeno (por) mejor dicho
mimogrede rečeno dicho sea de paso
s tem ni rečeno, da ... eso no quiere decir que...
rečeno, - storjeno dicho y hecho
lahkó rečeno! eso es fácil de decir
laže rečeno kot storjeno es más fácil decirlo que hacerlo
s tem je vse rečeno con eso está dicho todo

rêči to say; to tell; to utter; (izraziti se) to express in words; (izjaviti) to declare; (kot priča) to depose

rêči "da" to say yes, to agree
rêči "ne" to say no (ali nay), to refuse
zopet, ponovno rêči to repeat
rêči bobu bob to call a spade a spade
rêči zbogom to say (ali to bid) goodbye (ali farewell)
na uho komu rêči to whisper in someone's ear
rêči komu svoje mnenje to give someone a piece of one's mind
rêči enkrat "da", enkrat "ne" to say and unsay
tako rekoč so to speak; as it were; as one might say; so to say
recimo, da... granted that...
recimo, da bi to bilo res... supposing (that) it were true...
kot se reče (ljudje rečejo) as the saying goes
dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
rečeno, storjeno no sooner said than done, quick as thought
kratko rečeno... the long and the short of it is...
mimogrede rečeno... by the way, by the by (ali bye)
kot že rečeno as I have said already, as I said before
med nama rečeno between you and me
laže rečeno kot storjeno easier said than done
recimo let us say, say, suppose
reci odkrito! speak up (ali out)!
reci brez okolišenja! don't beat about the bush!
recimo, da je tako admitting that it is so (ali it to be so)
recimo, da je to res, kaj potem? say it were true, what then?
če lahko tako rečemo if one might put it this way
to je lepo rečeno that is nicely put
kaj naj rečem k temu? it is incredible!
ni kaj rêči o njegovi poštenosti his honesty cannot be called in question
nimam več kaj rêči I have nothing more to say
proti temu se ne da nič rêči there is nothing to be said against that
to se samó tako reče that's merely a way of putting it
on si ne da nič rêči he is deaf to all advice, he will not listen to reason
kar on reče, mora biti what he says goes
kako bi se to reklo v angleščini? how would you put that in English?
težko je rêči... it is hard to say...
ne more se rêči kdaj there is no saying when
rekli so mi, da je doma I was told that he was at home
kolikokrat sem to rekel? how often have I said (ali told you) that?
rekel sem svoje I had (ali I've had) my say, (kaj mislim) I spoke my mind
kar sem rekel, nisem oporekel I kept my word, I did not go back on my word
upravičeno lahko to rečem I could well say so
kaj bodo pa ljudje rekli (figurativno) what will people (ali they) say?
to je težavno, ali bolje rečeno, to je nemogoče it is difficult, or rather (ali knjižno nay), it is impossible
to je težavno, da ne rečem nemogoče! it is difficult, not to say impossible!
Je to res? Če ti pa rečem! Is it true? You can take my word for it!
ne vem, kaj hočeš rêči I don't follow you
kaj hočeš rêči s tem? what do you mean by that?
ravno sem hotel to rêči you have taken the words out of my mouth, it was on the tip of my tongue, I was going to say
preden sem sploh mogel kaj reči... before I could get a word out
vse še ni bilo rečeno o tem we haven't yet heard the last of it, we haven't yet got to the bottom of it

rêči (rêčem)

A) perf.

1. dire, dichiarare, affermare, esprimere:
otrok že reče mama il bambino sa già dire 'mamma'
ali znaš to reči po italijansko? lo sai dire in italiano?
pog. po radiu so rekli, da bo sončno la radio prevede bel tempo
rekel sem, torej bom storil l'ho detto e lo farò
naenkrat mi reče: 'Prav imaš!' a un certo punto mi fa: 'Hai proprio ragione!'
ni kaj reči, res je tako non c'è che dire, è proprio così

2. dire, suggerire, raccomandare:
uči se, to je vse, kar ti lahko rečem mettiti a studiare (una buona volta), quest'è quanto ho da dirti

3. star. (z nedoločnikom ukazati, veleti) dire, comandare, ordinare:
rekel mu je sesti gli disse di mettersi a sedere

4. (uporabiti za ime, naziv, izraz) chiamare, dare del:
psu so rekli Snoopy il cane lo chiamarono Snoopy
rekla mu je lažnivec gli diede del bugiardo
iron. in vi temu rečete pravica?! e questo voi lo chiamate giustizia?!
prinesel je tisto, kako se že reče aveva portato quel coso, com'è che si dice?

5. (misliti, meniti) dire, pensare:
kaj pa bodo ljudje rekli cosa dirà la gente

6. (uvaja natančnejšo dopolnitev povedanega, stopnjevanje povedanega) dire:
tako trdijo ljudje, hočem reči znanci così racconta la gente, voglio dire i conoscenti
gre za milijonsko, kaj sem rekel, milijardno škodo ne va di milioni, che dico, di miliardi di danni

7. (v zvezi z 'bi', 'kaj' izraža omejitev na osebni odnos do česa)
rekel bi, da to ni res direi che non è vero
ne vem, kaj bi rekel na vse to non so cosa dire a proposito
kaj bi rekli k vampom po venecijansko, je vprašal natakar che ne direbbe di un piatto di trippe alla veneziana, chiese il cameriere

8. pren. (v velelni obliki za prvo osebo množine ali dvojine izraža predlog, da se sprejme povedano) mettiamo, supponiamo, diciamo:
recimo, da začne goreti mettiamo che scoppi un incendio
dobro bi bilo gojiti šport, recimo kolesarjenje, hojo sarebbe bene praticare qualche sport, mettiamo il ciclismo, la marcia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tega si ni dal dvakrat reči non se lo fece dire due volte
ne bi mogel reči, kaj mu je non saprei dire cos'ha
pog. jaz pa si tudi ne pustim reči vsega non permetto che mi si dicano certe cose
domovini je rekel za zmeraj adijo disse addio per sempre alla patria
ne reči ne bele ne črne non aprir bocca, tacere come una tomba
reči za koga dobro besedo raccomandare qcn., spendere una buona parola a favore di qcn.
ne reči zadnje besede non aver detto l'ultima parola
pren. reči bobu bob (in popu pop) dire pane al pane e vino al vino
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco fradicio
še hvala ni rekel non m'ha detto neppure grazie
pog. ura teče, nič ne reče il tempo vola che non ce se ne accorge
reči komu kaj v obraz dire qcs. in faccia a qcn.
takih podjetij je reci in piši kakih petdeset di imprese così ce ne saranno sì e no una cinquantina

B) rêči se (rêče se) perf. refl.

1. (uporabljati kako besedo za poimenovanje) chiamarsi, dirsi:
gostilni se reče Pri lovcu l'osteria si chiama 'Al Cacciatore'

2. kakor se reče, kot se reče (opozarja na rabo kake stalne besedne zveze) come si dice, come si usa dire:
živeti in dati drugim živeti, kakor se reče vivere e lasciar vivere, come si dice

3. pren. bi se reklo si direbbe, sarebbe, si chiamerebbe:
to bi se reklo biti strahopeten questo si chiamerebbe vigliaccheria

red¹ [é] moški spol (-a, ni množine)

1. (urejenost) die Ordnung
navajati na red otroka ipd.: zur Ordnung anhalten
zaradi reda ordnungshalber
v redu in Ordnung
v najlepšem redu in bester/schönster Ordnung (vse v najlepšem redu alles in Butter)
v redu ljudje ordentliche Leute
biti v redu in Ordnung sein, figurativno klappen
vsota: stimmen; (biti izvedljiv) in Ordnung gehen
ne biti v redu nicht in Ordnung sein
narediti red Ordnung schaffen, figurativno reinen Tisch machen
poziv k redu na sejah ipd.: der Ordnungsruf
spraviti iz reda aus der Ordnung bringen
vzdrževati red Ordnung halten

réd¹ -a order; (odlikovanje) decoration; (ocena) mark; (urejenost) tidiness

brez réda in disorder
v rédu (kot treba) in due order
v vzornem rédu in apple-pie order, shipshape, all shipshape and Bristol fashion
po abecednem rédu in alphabetical order, alphabetically
po vrstnem rédu by turns, one after the other
zaradi réda (pravilnosti) for regularity's sake
v gosjem rédu in single (ali Indian) file
v rédu! all right!, O.K.!; okay!
besedni réd word order
bojni réd battle array, order of battle
cestni prometni réd traffic regulations pl
dnevni réd order of the day, agenda
vozni réd (railway, bus) timetable
vrstni réd order of precedence
Red hlačne podveze Order of the Garter
frančiškanski réd religija Order of St. Francis of Assisi
kapucinski réd Order of Capuchins
meniški réd monastic order
nemški viteški réd Teutonic Knights
viteški réd order of knighthood
templarski réd Knights Templars
družbeni réd social order
smisel za réd sense (ali love) of order
mir in réd law and order
nekaj ni v rédu v njegovi glavi (figurativno) he has a screw loose (in his head)
to ni v rédu (prav) this is not right (ali proper), this is not as it should be
račun je v rédu the bill (ali account) is correct
z njo ni nekaj v rédu there is something amiss (ali wrong) with her
soba je v najlepšem rédu the room is in apple-pie order
vse je v rédu all is in order, all is right
biti na dnevnem rédu to be on the agenda
dobil je dober (slab) réd (v šoli) he got good (bad) marks
sedaj je stvar v rédu the matter is settled now
dati, spraviti v réd to put in order, to tidy, to make tidy
imam rad réd I like things tidy (ali shipshape)
manjka mu réda he lacks order, he is unmethodical
vse iz réda spraviti to throw everything out of gear
držati, vzdrževati réd to keep order
obdržati na dnevnem rédu to keep on the agenda
pozvati k rédu (npr. demonstrante) to call to order
priti iz réda to come out of order
(v)stopiti v (cerkveni) réd to take holy orders, to go into the Church
zopet vzpostaviti réd to restore order

réd ordre moški spol , règle ženski spol , rang moški spol ; (odlikovanje) décoration ženski spol ; (šolstvo ocena) note ženski spol

v redu en ordre, bien rangé, bien ordonné, (dokumenti) en règle
po redu (po vrsti) à tour de rôle, l'un après l'autre, chacun à son tour, à chacun son tour
po abecednem redu par ordre alphabétique
po kronološkem redu chronologiquement
besedni red ordre des mots
dnevni red ordre du jour
družbeni (socialni) red ordre social
frančiškanski red ordre des franciscains
hišni red règlement moški spol intérieur (de la maison)
izpitni red règlement des examens
javni red ordre public
nemški viteški red (zgodovina) ordre Teutonique
policijski red règlement de police
red iz vedenja note de conduite
višji (nižji) redovi (religija) ordres majeurs (mineurs)
vozni red indicateur moški spol (des chemins de fer, des autocars), (tableau moški spol) horaire moški spol
po voznem redu d'après l'horaire
vrstni red succession ženski spol, ordre
biti na dnevnem redu figurer à l'ordre du jour
črtati (umakniti) z dnevnega reda rayer (retirer) de l'ordre du jour
dati na dnevni red mettre (ali inscrire) à l'ordre du jour
postaviti dnevni red établir (ali dresser, élaborer) l'ordre du jour
preiti na dnevni red passer à l'ordre du jour
sprejeti dnevni red adopter l'ordre du jour
vse je v redu tout est pour le mieux, tout va bien
vse je v najlepšem redu tout va pour le mieux, tout est parfaitement en règle
nekaj ni v redu quelque chose va de travers (ali familiarno cloche)
v dobrem redu (tehnika) en bon état, en ordre de marche
imeti smisel za red avoir l'esprit d'ordre
v red spraviti mettre en ordre, ranger
red držati tenir en (bon) ordre
motiti red perturber l'ordre
priti iz reda se déranger, se perturber
(zopet) vzpostaviti red rétablir l'ordre
hoditi v gosjem redu marcher à la file indienne (ali à la queue leu leu)

réd (-a) m

1. ordine:
dati, spraviti svoje stvari v red mettere in ordine, ordinare le proprie cose
spraviti lase, obleko v red ravviare i capelli, rassettare l'abito
odkriti red v vesolju scoprire l'ordine dell'universo
v državi vlada red nel paese regna l'ordine
obnoviti, vzpostaviti red restaurare l'ordine
prisiliti koga k redu costringere qcn. all'ordine

2. ordinamento, assetto, sistema:
gospodarski, pravni red ordinamento, assetto economico, giuridico
fevdalni, kapitalistični (družbeni) red ordinamento feudale, capitalistico

3. dnevni red ordine del giorno:
dati na dnevni red mettere all'ordine del giorno

4. (kar je določeno s sledenjem v času in prostoru, razporeditev, razvrstitev) ordine:
abecedni red ordine alfabetico
besedni red ordine delle parole
voj. bojni red ordine di battaglia

5. vozni red orario:
ladijski, železniški vozni red orario delle navi, dei treni

6. star. (vrsta) fila:
v gosjem redu in fila indiana

7. rel. ordine:
beraški, samostanski, verski redovi ordini mendicanti, monastici, religiosi
frančiškanski red Ordine Francescano
jezuitski red Compagnia di Gesù, Ordine dei Gesuiti

8. biol. (sistematska kategorija rastlinstva in živalstva) ordine:
družine, redovi, razredi famiglie, ordini, classi

9. šol. star. (ocena) voto:
negativni, pozitivni red voto positivo, sufficiente; voto negativo, insufficiente

10. (visoko odlikovanje) ordine;
podeliti komu red, odlikovati koga z redom insignire qcn. di un ordine
red častne legije (ordine della) Legione d'onore

11. (s širokim pomenskim obsegom; izraža kakovost, pomembnost koga, česa) ordine; classe, categoria:
strokovnjak prvega reda uno specialista di prim'ordine
cesta prvega reda strada di prima categoria

12. pog. v redu in ordine, a posto:
on je v redu človek è una persona a posto
avto je spet v redu l'auto è di nuovo in ordine
v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu fin da piccolo gli manca qualche rotella nella testa
z njim zadnje čase ni vse v redu negli ultimi tempi qualcosa con lui non va

13. pog. v redu (v medmetni rabi izraža zadržano pritrjevanje, nejevoljno sprijaznjenje) va bene:
če hočeš, v redu, če ne, grem se vuoi, va bene, se no me ne vado
v redu, pa naj bo po tvojem e va bene, sia come vuoi tu
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gled. lože prvega reda balconata di prima fila
čuvar javnega reda in miru custode dell'ordine e della quiete pubblica
demonstranti so se spopadli s silami reda i dimostranti si scontrarono con le forze dell'ordine
jur. dedni red ordine di successione
mat. red odvoda ordine della derivata

red-eō -īre -iī (redko -īvī) -itum

I. (s poudarjenim pomenom predpone re)

1. nazaj (poseb. domov) iti, nazaj priti (prihajati), nazaj hoditi, vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se (naspr. abire, venire, remanere): Suet. idr., sine rege redire Cu.; pogosto (poseb. pri Kom.) v zvezi z rursum, rursus, retro: leo territus retro redit V., retrorsum redire Plin.; z notranjim obj.: itque reditque viam V. hodi po poti sem in tja; impers.: Pl., C. idr., postquam domum reditum est N. ko so se vrnili domov, cum … retro in urbem rediretur L.; izhodišče v abl.: aede suburbanā rediens O., redire Regio Ci., rure Pl., Ter.; s praep.: erus alter eccum ex Alide redi[i]t Pl., redire ex Siciliā, e provinciā Ci., e scholā Val. Max., ex exsilio Plin. iun., Sen. rh., de exsilio Pl., occisus est a cenā rediens Ci.; smer v acc.: Romam Ci., domum C., N., Suet., domos Cu., cum senatoribus singulis spectatum (sup.) e senatu redeuntibus Ci. k ogledu, na ogled, v gledališče; s praep.: ad exercitum Nemetocennam Hirt., in Mediam O., ad penates et in patriam Cu., in urbem L., in caelum H., ad suos C., ad arbitrum Pl., in proelium L. k bitki (= da bi jo začel), rursus in proelium Cu. v bitko (= da bi jo nadaljeval), in suffragium L.; redire huc N., illuc Ci., eodem, unde redieram, proficisci Ci.

2. metaf. nazaj, zopet priti (prihajati), vrniti (vračati) se, povrniti (povračati, povračevati) se, ponoviti (ponavljati) se, zopet (spet) se prikaz(ov)ati, zopet (spet) se pojaviti (pojavljati): Varr., T. idr., ter denis redeuntibus annis V., redeunt humerique manusque O., redeunt iam gramina campis H., ossibus redit calor V., prisca redit Venus H., amnes in fontes suos redeant O., rediere in pristinas vires V. prejšnja moč se je povrnila, forma prior rediit O., Proteus in sese (in sua membra O.) redit V. dobi svojo (prejšnjo) podobo (obliko), in annos, quos egit, rediit O. vrnil se je k letom, ki jih je preživel = zopet se je pomladil, zopet je omladel, iam rediit animus Pl. zavest, redeunte animo Cu., huic non exesam vim luminis et redituram, si pellerentur obstantia T., cum aliquo in gratiam redire N., Pl., Ci. pomiriti se, spraviti se, pobotati se (morati) s kom, ad officium redire N. vrniti se k (prejšnji) pokorščini = zopet se pokoriti, in pristinum statum redire Ci. v staro razmerje, ad se redire Ter., L. idr. zopet priti k sebi, zavedeti se, osvestiti se; tudi = zbrati se, ovedeti se, strezniti se, ad ingenium ali rursus ad ingenium redire Ter. = suum ingenium redit alicui L. stara čud (prejšnje mišljenje, nekdanji značaj) se vrne komu, se zopet pojavi (pokaže) pri kom, ad suum vestitum redire Ci. sleči žalno obleko, nehati žalovati, ad pauca redire Ter. (na) kratko narediti, redire in viam Ter., Ci. ali in veram viam Pl. ali in rectam semitam Pl. na pravo pot, Ci., res redit Ci. se zopet obravnava, je zopet v obravnavi, res redierunt Pl. staro stanje se je povrnilo, prišlo je do vzpostavitve starega stanja, de integro redit oratio Ter. se znova začne, redit animo ille latus clavus Plin. iun. mi znova pride na misel; tako tudi: singula menti redeunt Val. Fl., propter unius civis periculum populum Romanum ad saga isse, propter eiusdem salutem redisse ad togas Ci. odločiti se za vojno … za mir, in memoriam redire z ACI: Pl. ali z gen.: Ci. = in memoriam secum redire Ter. domisliti se, spomniti se; occ.
a) (v govoru) zopet priti, znova preiti (prehajati) na koga, zopet se vrniti (vračati) h komu, zopet omeniti (omenjati) koga, kaj, zopet govoriti o kom, o čem: Lact. idr., illuc redeamus V., illuc unde abii, redeo H., ad rem Ter., domum redeamus, id est ad nostros revertamur Ci., redeo ad prima, ad principia defensionis meae Ci., ad propositum Q., Cels.
b) (o krajih) α) dvigati se: in nubem ossa redit Val. Fl. β) padati, spuščati se, nagibati se, biti nagnjen, zniževati se, nižati se: collis … in fronte[m] leniter fastigatus paulatim ad planitiem redibat C., quā redit Rhodope V.
c) (kot dohodek, pridelek) priti (prihajati), dobi(va)ti se, priteči (pritekati), doteči (dotekati): Pl. idr., iam enumerasti id, quod ad te rediturum putes Ter., ex quā regione L., talenta ei redibunt N., pecore redeunt ter ducena Mart., possentne fructus pro labore redire Varr., pecunia publica, quae ex metallis redibat (kot prihodek, dohodek) N.; metaf.: ex otio illo bellum rediturum esse L. se bo izcimila, bo nastala. —

II. (z zabrisanim pomenom predpone re)

1. pripasti (pripadati) komu, priti (pasti) komu (nazaj) v roke: Pl. idr., ad unum imperium provinciae rediit Ci., quorum ad arbitrium … summa omnium rerum … redeat C. naj se jim pusti na voljo, res (vlada, vladavina, oblast) ad patres redierat L., eius morte ea bona ad me redierunt Ter., ager ad Ardeates redit H.

2. priti do česa: res ad interregnum rediit L. prišlo je do … , res ad triarios rediit L. do skrajne nevarnosti = sile (gl. tudi pod triāriī), pilis omissis ad gladios redierunt C. spopadli (spoprijeli) so se z meči, res rediit ad manus Auct. b. Afr. prišlo je do rokomaha (do pretepa, do spopada mož na moža), Caesar ad duas legiones redierat C. je bil prišel na dve legiji = Cezarjeva vojska se je skrčila na dve legiji, Cezar se je moral zadovoljiti z dvema legijama, bona in tabulas publicas redeunt Ci. se vknjižijo v računske zapisnike državne blagajne, meum iam res rediit locum, ut … Ter. prišlo je tako daleč (do tega), da … , si eo meae fortunae redeunt Ter. če pridem do tega, ad nilum (na nič) redeunt res Lucr., huc redeunt omnia verba Ter. vse besede letijo (kažejo) na to.

Opomba: Star. pr. redinunt = redeunt: P. F.; nenavad. fut. redies: Ap.; rediet: Sen. ph., Aug., Vulg., redient: Vulg.; pf. redivi Ap., Amm., redit (skrč. pf.): Ter.; pogosteje pri pesnikih.

refinement [rifáinmənt] samostalnik
(o)čiščenje, prečiščenje, rafiniranje; oplemenitenje; finost, uglajenost
figurativno rafiniranost, premetenost; dlakocepstvo

all the refinements of luxury vse rafiniranosti razkošja

reflection [riflékšən] samostalnik (zlasti)
fizika odsev, odraz, odboj, odbijanje (svetlobe, toplote, barve itd.)
figurativno posledica, vpliv
fiziologija refleks, refleksna kretnja; refleksija, premišljevanje, razmišljanje; misel, modra beseda; presoja; obdolžitev, očitek, neugodna sodba, graja (on zaradi, gledé)
slaba luč, sramota

on (serious) reflection po (resnem, zrelem) premisleku, če vse prav premislimo
angle of reflection odbojni kot
to be a reflection on s.th. slabo luč metati na kaj
to cast reflections upon s.o.'s character neugodno se izraziti o značaju kake osebe
this matter needs reflection to zadevo (stvar) je treba dobro premisliti
to see one's reflection in a glass, in the water videti svoj odsev v zrcalu, v vodi

refuser [rəfüze] verbe transitif odkloniti, ne sprejeti, odbiti, zavrniti, ne priznati, odreči, vreči (un candidat kandidata na izpitu); technique ne (hoteti) več delovati, funkcionirati

se refuser odkloniti, braniti se (à faire quelque chose kaj napraviti); ne si privoščiti, odrekati se čemu
refuser un cadeau, un pourboire, une invitation, une offre odkloniti darilo, napitnino, povabilo, ponudbo
refuser obéissance odreči pokorščino
refuser sa porte à quelqu'un koga ne sprejeti
ne refuser aucun truvail nobenega dela se ne ogibati, se ne bati
refuser d'obéir, de payer ne hoteti ubogati, plačati
refuser tout net gladko odbiti
le couteau, la plume, le pieu refuse nož ne reže, pero ne piše, kol se ne da zabiti
il a été refusé à son baccalauréat bil je odklonjen pri maturi
cela ne se refuse pas to ni, da bi odklonili
il ne se refuse rien! on se ničemur ne odreče, si vse privošči!
il se refuse tout plaisir on si ne privošči najmanjše zabave
ce cheval refuse (l'obstacle) ta konj se ustavi pred zapreko, je noče preskočiti
se refuser à l'évidence ne se pustiti prepričati

régenter [režɑ̃te] verbe transitif ravnati po šolsko (quelqu'un s kom); vieilli voditi (razred); figuré učiti, voditi

il veut tout régenter vse hoče (po svoje) voditi, hoče imeti vse po svoje