Franja

trágičen tragic, tragical; calamitous

trágično prislov tragically
trágičen dogodek a tragic event
trágična ironija tragic irony
trágičen konec dreadful (ali shocking) end
trágična narava (čud) tragic nature, tragedy
ne jemlji tega tako trágično don't make such a tragedy of it
teh stvari ni treba trágično jemati these matters must not be taken too seriously, we must not make a mountain out of a molehill

trágičen trágico

tragičen konec final m trágico
ni tako tragično fam no es para tanto
tragično kaj vzeti tomar por lo trágico a/c; dramatizar
tragično se obrniti tomar un rumbo trágico

tragisch tragičen; etwas tragisch nehmen jemati (kaj) tragično; es ist nicht so tragisch ni tako hudo

trahea -ae, f (trahere) žitna vlaka, vlača, vlačulja, deska, ploh ali platnica, na spodnji strani obita z ostrimi kamni ali železnimi zobci; to so tovorne živali vlačile čez klasje in ga tako mlatile: si pauca iuga sunt, adicere tribulam et traheam possis, quae res utraque culmos facillime conminuit Col., tardaque Eleusinae matris volventia plaustra tribulaque traheaeque et iniquo pondere rastri V. — Soobl. traha -ae, f: Vulg.

trā-iciō (soobl. prvotnega trāns-iciō) -ere -iēcī -iectum (trāns in iacère)

I.

1. čez (preko) vreči, metati, ustreliti (streljati), položiti (polagati), prenesti (prenašati), (po)čez dati (dajati), déti, dejáti (dévati): neque ullum telum traiciebatur C., vexillum trans vallum traiecit L., pontibus traiectis Hirt. (po)čez položiti moste (mostove) (od stolpa do stolpa); pesn.: funis traiectus V. okoli (jambora) ovita vrv, malis antennisque de nave in navem traiectis L. čez upogniti, upogniti, tako da molijo nad (čez) … , pondus (sc. corporis) equo alterno Pr., pedes super acervos Pr. ali per ardentes acervos membra O. preskočiti; pren.: arbitrium traiecit in omnes O. je prenesel, ex illius invidiā aliquid in te traicere Ci.

2. vtakniti (vtikati) skozi kaj, pretakniti (pretikati): perticas Varr., traiectus per aures surculus Plin.

3. preli(va)ti, presuti (presipati, presipavati): aliquid in alia vasa Varr.

4. metaf. spraviti (spravljati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), voziti, prevesti (prevažati) kam (v, na, čez kaj): Athenas magnam partem fortunarum suarum traiecit N., pecora in saltūs Iust., legiones in Siciliam L., copias trans flumen C. ali trans fluvium L.; pass.: traiectus in Africam Ci. ali in Galliam T.; z acc. (redkeje abl.) predmeta, s katerim se vrši dejanje; ta acc. je odvisen le od praep., s katero je glag. zložen: Caesar equitum partem flumen transiecit C., exercitus Pado traiectus Cremonam L.; refl.: sese duabus navibus in Africam L., sese ex regiā ad aliquem C., sese Alpes Brutus in Ci. ep.; pren.: traicere verba Ci. prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati), dolore lateris traiecto in cor H. bolečina je udarila na srce. —

II.

1. prekoračiti (prekoračevati) kaj, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti, prevesti (prevažati) se čez kaj, preko česa, prebroditi kaj, prebresti kaj, prebi(ja)ti se čez kaj, iti (priti) čez kaj, prek(o) česa, preiti (prehajati): ratibus Trebiam L., Rhodanus traiectus L.; obj. ni izražen: classis ex Africa traicit (sc. mare) L., traicere classe praedatum in Africam L., Aegaeo mari traiecit L., ex Hispania in Mauretaniam L., Cassandriam inde L., huc hibernis iam mensibus Suet., nando (sc. flumen) L., Suet. preplavati reko, plavati čez reko; pren.: ad nos traiecturum illud incendium esse L. ali traiecturum id malum in coloniam L. da udari (preide) na (v) …

2.
a) metaje preseči (presegati, presezati) kaj s čim: murum iaculo Ci. (metalno) kopje vreči (metati) čez zidovje.
b) prebosti (prebadati), predreti (predirati): pilum mittit atque murum traicit C., aliquem gladio Auct. b. Alx., aliquem venabulo L., ei femur tragulā traiecit C., lanceā infestā medium femur alicuius Hirt., cervum sparo tragulāve Varr. fr., tegimentum tormento C., sibi gladio pectus Auct. b. Afr., se cultro coquinari Varr.; pesn.: sagitta … tempora ferro traicit (po novejših izdajah transigit) V.; z gr. acc.: traiectus terga sagittā O.; occ. predreti (predirati) kaj, prodreti (prodirati) skozi kaj, prebi(ja)ti kaj, prebi(ja)ti se skozi kaj: magna pars equitum mediam traiecit aciem L.

train [trɛ̃] masculin

1. vlak; vrsta

le Train (militaire) tren
le train de Zagreb vlak, ki gre v Z., ki pride iz Z.
train d'ambulance, automoteur, blindé, direct, des neiges, de plaisir sanitetni, motorni, oklopni, direktni, smučarski, izletniški vlak
(populaire) le train onze (figuré) noge
prendre le train onze iti peš
train miniature vlak igrača
train d'atterrissage naprave za pristanek letala
train de bateaux vrsta čolnov (ki jih vleče vlačilec)
train de bois splav na vodi
train de devant, dé derrière sprednji, zadnji del štirinožne živali
train avant, arrière d'une automobile sprednji, zadnji del avtomobila
train de pneus vse pnevmatike pri avtomobin
train routier (automobilisme) cestni tovorni vlak (več prikolic)
train express, de voyageurs (omnibus), mixte, spécial, de marchandises, rapide, (d')ouvriers ekspresni, potniški, mešani, posebni, tovorni, brzi, delavski vlak
changer de train prestopiti (na drug vlak)
(populaire) je vais te botter le train te bom brcnil v zadnjico!
manquer, rater le train zamuditi vlak
prendre le train peljati se, z vlakom iti
(voyager) par le train (potovati) z vlakom

2. pot, način; hoja, hod; potek; spremstvo; sport tempo; familier nered, hrup

train des affaires potek poslov
train de vie način življenja
train de maison služinčad; hišni izdatki
l'affaire va son train zadeva gre svojo pot
le monde va son train življenje teče naprej, gie svojo pot
aller bon train hitro iti, voziti
aller à fond de train hitro iti
aller son petit train počasi se pomikati naprej, iti po starem
accélérer le train iti hitreje
je ne suis pas en train nisem dobro razpoložen
être en train (d'écrire) biti ravno (pri pisanju)
mener grand train razkošno živeti
mettre en train spraviti v tek, začeti
du train où vont les choses če bo šlo tako naprej
filer le train à quelqu'un biti komu za petami, blizu mu slediti
(populaire) se manier le train (po)hiteti

trānsfūsiō -ōnis, f (trānsfundere) prelivanje, preliv, izlivanje, izliv: sanguinis in arterias Cels., separatur terrenum transfusione Plin.; pren.: novatio est prioris debiti in aliam obligationem transfusio atque translatio Ulp. (Dig.) sprememba in prenos; tako tudi: naturae alterius transfusio Ambr.

trān-siliō (trāns-siliō) -īre -siluī, redko -siliī ali -silīvī (—) (trāns in salīre)

1. intr. skočiti (skakati) čez kaj, preskočiti (preskakovati): Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp. idr., per hortum ad nos Pl., in vehicula strenuo saltu Cu., de muro in navem L., ex humilioribus in altiorem navem L.; metaf.
a) pristopiti (pristopati), priključiti (priključevati) se (h) kaki stranki ali strani, potegniti s katero stranko ali stranjo, stopiti (stopati) na stran koga: eadem aetas Neronis principatu ad Thessalum transilivit Plin.
b) preiti (prehajati): ab illo consilio ad aliud L., ad ornamenta Plin., onyx in gemmam transilit ex lapide Carmaniae Plin. ime oniks je prešlo.
c) hiteti skozi (čez) kaj: per Thracen Macedoniamque Fl.

2. trans. preskočiti (preskakovati) kaj, skočiti (skakati) čez kaj, preko česa: muros L., positas flammas O., fossam Col., mugilum velocitas transilit retia Plin., quaternos equos Fl. s konja na konja; pesn.: rates transiliunt vada H. skačejo = plujejo preko morij; tako tudi: obstantia freta Plin. iun., amnem Fl.; metaf.
a) prekoračiti (prekoračevati), prestopiti (prestopati), preseči (presegati, presezati), iti preko česa: lineas Ci., quae naturalem modum transiliit Sen. ph., modici munera Liberi H. mero pri pitju (popivanju).
b) v govoru preskočiti (preskakovati), preiti (prehajati), obiti (obhajati), iti (mimo), ne omeniti (omenjati), zamolč(ev)ati: rem unam Ci., partem vitae O., ne rem pulcherrimam transiliat oratio Ci., non principis nostri consulatum Plin. iun.

Opomba: Pt. pf. pass.: mole istius mundi salubriter transilitā Cass.

trānsitus -ūs, m (trānsīre)

1. prehajanje, prehod, prekoračitev, prekoračenje, prečkanje, prestop: Iul. Val. idr., difficili transitu flumen C., qua in Graeciam brevissimus transitus Plin., transitum deinde in Indiam fecit Iust., flumine impeditus transitus Hirt., transitum claudere L., Batavos transitu arcere T.; s subjektnim gen.: Hasdrubalis L., regis T.; z objektnim gen.: Alpium T. ali Araxis fluminis Iust. čez … ; pren. prehod: in illo a pueritiā in adolescentiam transitu Q., datus est verbis ad amicas transitus aures O. besede morejo dospeti do … ušes = besede lahko naletijo na … ušesa, membris exilibus brevis est transitus in undas O., versuum transitus Q. od vrste do vrste.

2. occ.
a) prehod = (pre)selitev: voluntarius in urbem nostram Iunonis transitus Val. Max.
b) prehod = hoja, hod skozi kaj: Poeno per agros urbesque suas transitum dare (dovoliti) L., transitum non dare L. epit., Iust.
c) prestop, prehod h komu, v kaj: formido provinciam ad Vitellium vertit facili transitu ad validiores T., transitus in alienam familiam Gell.
d) prehod = hoja mimo, mimohod: tempestatis Ci., capta in transitu urbs T.; pren.: in transitu Q. ali per transitum Serv. tako rekoč mimogrede, površno.

3. metaf.
a) prehod, prehajanje v govoru, pripovedi: ad alia, ad diversa, in aliud rhytmi genus Q., unde venusti transitus fiunt Q., magno spatio divisus est a senatu ad poëtam Accium transitus Val. Max. velik skok je od senata do pesnika Akcija, sed quoniam in Armeniam transitus facimus Iust. prehajamo k Armeniji.
b) prehod, prehajanje, sprememba, spreminjanje, pretvorba v kaj: in figuras alias Plin.; poseb. α) sprememba, spreminjanje glasov v glasbi: Q. β) prehod, prehajanje (prelivanje) barv (iz sence v svetlobo): colorum Plin., in quo (sc. arcu) diversi niteant cum mille colores, transitus ipse tamen spectantia lumina fallit O. γ) kot gram. t.t. prehajanje = sprememba, spreminjanje samostalnikov in glagolov glede na sklanjatev in spregatev, sklanjatev in spregatev, sklanja in sprega: Varr.

4. meton. prehod, kraj (mesto) prehoda, starejše prehodišče: eius fossae transitum ponticulo lignes coniunxit Ci., transitūs insidĕre L., transitus spiritūs Plin. sapnik, dušnik, traheja.

trda buča frazem
(kdor se težko česa nauči) ▸ tökfej
Če učitelj obvlada snov, pa naj bo še tako zapletena in težka, jo lahko pojasni še tako trdi buči. ▸ Ha a tanár ismeri az anyagot, akkor a legnagyobb tökfejnek is elmagyarázza, még ha oly bonyolult és nehéz is.

treat² [tri:t] prehodni glagol
ravnati (s kom), postopati; obravnavati; tretirati (koga); vesti se, obnašati se (proti komu); zdraviti (bolnika, bolezen)
kemija delovati na; smatrati (as za, kot)
(po)gostiti (to s čim), plač(ev)ati za koga; nuditi užitek (komu)
politika, zgodovina skušati pridobiti si (volilce) s plačevanjem pijače, z "volilnim golažem"
neprehodni glagol
dogovarjati se (about o, with z)
pogajati se; manipulirati, ravnati (of z)
razpravljati, govoriti, pisati (of o)
plačevati za zapitek, pijačo itd.

to treat s.o. brutally brutalno ravnati s kom
to treat o.s. to gostiti se z
he treated me to a good dinner pogostil me je, plačal mi je za dobro večerjo
to treat s.o. for caneer zdraviti koga zaradi raka
to treat s.o. like a lord kraljevsko koga pogostiti
to treat o.s. to a bottl of champagne privoščiti si buteljko šampanjca
this book treats of an interesting topic ta knjiga obravnava zanimivo témo
he treated my words as a joke smatral je moje besede za šalo
as we treat others, we must expect to be treated kakor mi z drugimi, tako oni z nami
it is my turn to treat jaz sem na vrsti, da plačam (za zapitek, za pijačo itd.)
he is being treated for nervous depression zdravijo ga zaradi živčne depresije

trȅbati trȅbām (ijek., ek.)
1. biti treba: znaš kako bi trebalo da bude; ne treba da ideš na put; treba sto godina da se to popravi
2. biti potrebno, morati: treba da poštuješ roditelje; ja ću ti katkad trebati; ovo nije kao što treba da bude to ni tako kot bi bilo prav; tako ti i treba to si tudi zaslužil, prav ti je, prav se ti je zgodilo
3. potrebovati: trebalo mu je mnogo vremena dok svrši poslove

trébuh (-úha) m

1. anat. ventre, pancia; pog. buzzo; šalj. trippa:
trebuh me boli mi duole la pancia, ho mal di pancia
imeti trebuh kot sod avere un pancione
ptica je po trebuhu rumena l'uccello è giallo sul ventre

2. pren. pancia, ventre:
trebuh steklenice la pancia del fiasco
trebuh ladje il ventre della nave
rovi v trebuhu gore gallerie nel ventre della montagna
trebuh notri, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
dobivati trebuh mettere su pancia
po gostilnah pasti trebuh fare pasti abbondanti in trattoria
biti tako lačen, da se skozi trebuh vidi avere una fame da lupo
ležati na trebuhu giacere sul ventre, proni
od smeha se držati za trebuh ridere a crepapelle, a crepapancia, tenere il ventre dalle risa
po trebuhu se plaziti pred kom strisciare davanti a qcn.
iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
pog. ne zanima ga drugo, kot da ima trebuh poln non pensa che a riempirsi il buzzo
vrniti se s praznim trebuhom tornare affamati, a pancia vuota
biti s trebuhom (di donna) essere incinta

trening samostalnik
1. (o športni pripravi) ▸ edzés, tréningV petek zjutraj smo imeli uradni trening, popoldne pa se je pričelo zares. ▸ Péntek reggel volt a hivatalos edzés, délután pedig megkezdődött az igazi munka.Zaradi bolečin je izpustil oba ponedeljkova treninga, včeraj pa je že vadil, tako da bo danes zanesljivo igral. ▸ Fájdalmak miatt kihagyta mindkét hétfői edzést, de tegnap már gyakorolt, így ma biztosan játszik.Ekipa je mlada in bo za svojo uveljavitev potrebovala veliko treningov in tekem. ▸ A csapat fiatal, és az eredményekhez még sok edzésre és mérkőzésre lesz szükség.Povezane iztočnice: suhi trening, kvalifikacijski trening, kondicijski trening, aerobni trening, višinski trening, intervalni trening, tekma za trening, trening varne vožnje, trening tekma

2. neštevno (o telesni aktivnosti) ▸ edzésPlavanje je idealen trening, ki ne obremenjuje sklepov. ▸ Az úszás egy ideális edzés, amely nem erőlteti meg az ízületeket.

3. neštevno (o spretnosti ali veščini) ▸ tréning, tornaPri bridžu ne gre le za družabnost, temveč tudi za odličen trening možganov, ki aktivira druge dele možganov kot intelektualno delo. ▸ A bridzs nem csak a társaságról szól, hanem remek agytorna is, amely az agy más részeit aktiválja, mint a szellemi munka.Povezane iztočnice: trening asertivnosti

trenta

A) agg. trideset; trideseti

B) m

1. trideset:
nel '30 leta 1930, 1830 ipd.
chi ha fatto trenta può fare trentuno pren. če si prišel tako daleč, ne pusti stvari nedokončane

2. šol. tridesetica (najvišja ocena pri univerzitetnih izpitih)

trentuno

A) agg. enaintrideset, enaintrideseti

B) m

1. (število) enaintrideset:
battere il trentuno pren. popihati jo
chi ha fatto trenta può fare trentuno pren. če si prišel tako daleč, ne pusti dela nedokončanega
dare nel trentuno pren. znajti se v težavah
prendere, voltare il trentuno pren. oditi

2.
trentuno reale igre (bazzica) ○ (vrsta igre s kartami)

tres tri(je)

el tres de junio (na dan) 3. junija
a las tres de la tarde ob treh popoldne
a las tres va la vencida vseh dobrih stvari je troje
tres m trojka, trojica
y tres más še mnogo več
como tres y dos son cinco tako gotovo, kot je dvakrat dva štiri

tresti se kot trepetlika frazem
(močno se tresti) ▸ reszket, mint a nyárfalevél, približek prevedka ▸ minden ízében reszket, reszket, mint a kocsonya
V sobi bo postalo tako mrzlo, da se boš tresel kot trepetlika in ti bodo iz nosu visele ledene sveče. ▸ A szobában úgy lehűl a levegő, hogy reszketni fogsz, mint a nyárfalevél és jégcsapok lógnak majd az orrodból.
Toda ljudje se pri fotografu običajno tresejo kot trepetlika ali pa jih prizadene posebna okorelost. ▸ Az emberek a fényképésznél általában reszketnek, mint a nyárfalevél, vagy megdermednek.

tretírati to treat (koga someone)

brutalno tretírati koga to treat someone brutally
kakor mi tretiramo druge, tako oni nas we must expect to be treated as we treat others (ali other people)

trí | tríje numer.

1. tre:
korakati po tri in tri marciare in file per tre
delati v treh izmenah lavorare in tre turni
čakati do treh aspettare fino alle tre
drama v treh dejanjih dramma in tre atti
tri dimenzije le tre dimensioni
šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)

2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
lingv. tri pike puntini
rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
PREGOVORI:
za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium