Franja

scorching [skɔ́:čiŋ]

1. pridevnik (scorchingly prislov)
žgoč, pekoč, zelo vroč
figurativno zbadljiv, žaljiv (o kritiki)
sleng, avtomobilizem noro drveč

a scorching remark pikra opazka
under a scorching sun pod pekočim soncem

2. samostalnik
osmod
pogovorno drvenje, divja vožnja

scōrza f

1. skorja

2. ekst. lupina

3. ekst. kačji lev

4. ekst. pren. (človeška) koža:
avere la scorza dura, essere di scorza dura imeti trdo kožo, zdržati napor

5. pren. zunanjost, videz:
sotto la scorza pod zunanjostjo, za videzom

scottare

A) v. tr. (pres. scōtto)

1. opeči, opariti

2. kulin. opražiti

3. pren. prizadeti

B) v. intr.

1. peči; žgati; pripekati:
oggi il sole scotta danes sonce žge
gli scotta la terra sotto i piedi pren. tla mu gorijo pod nogami

2. pren. vreti; biti žgoč, vroč:
questione, bottino che scotta žgoče vprašanje, vroč plen

C) ➞ scottarsi v. rifl. (pres. mi scōtto) opeči se (tudi pren.)
PREGOVORI: can scottato dall'acqua calda ha paura della fredda preg. kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi; osmojena mačka se boji ognja

Scottī, Scōtus, gl. pod Scōtī.

screen¹ [skri:n] samostalnik
zaslon, ekran, platno v kinu; film; zaslon pri peči, španska stena; zavesa (dima, megle); maska; grobo sito, rešeto; vetrobran (tudi avtomobilizem)
mreža na vratih ali na oknu proti muham, komarjem ipd., rešetka
figurativno zaščita
arhaično pregrada
medicina rentgenski zaslon
navtika spremljevalno varstvo; magnetski ali električni izolator
vojska maskiranje, kamuflaža, zastrtje
sleng denarnica

under the screen of night pod okriljem noči
the screen kino
screen actor filmski igralec
fire-screen zaslon pri peči (kaminu)
folding screen zložljiv zaslon
optical screen fotografija zaslonka
screen play scenarij
screen writer pisec scenarija
sand-screen sito za pesek
to bring to the screen filmsko snemati
to put up (on) a screen of indifference figurativno skriti se pod brezbrižno masko

scrīptulum -ī, n (demin. scrīptum) črtica (na igralni deski; prim. scrīptum 1. pod scrībo): est genus in totidem tenui ratione redactum scriptula, quot menses lubricus annus habet O.

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare

seal² [si:l] samostalnik
pečat (tudi figurativno)
žig; pečatnik; (carinska) plomba; snov za zamašitev odprtin
tehnično sifon
figurativno jamstvo, poroštvo, garancija, zagotovitev, obljuba, zastavek, založek, zalog

seal of love figurativno poljub; rojstvo otroka; poroštvo, jamstvo ljubezni
the Great Seal britanska angleščina veliki državni pečat lorda kanclerja (s katerim se zapečatijo spisi parlamenta in važne državne listine)
the Privy Seal britanska angleščina mali državni pečat (ki se daje na listine, ki jim ni potreben veliki državni pečat ali ki se bodo pozneje predložile parlamentu)
given under my hand and seal od mene podpisano in zapečateno
under the hand and seal of podpisano in zapečateno od
under the seal of confession pod spovednim pečatom
under the seal of secrecy pod pečatom molčečnosti, kot tajnost
he has the seal of death in his face smrt mu je zapisana v obrazu
to resign the seals figurativno odpovedati se službovanju
to set one's seal to s.th. pritisniti svoj pečat na kaj, zapečatiti; overiti, potrditi, avtorizirati kaj

seb|e [ê] (-e/se, -i/si, -e/se, -i, sebój/sabo) sich, sich selbst
sebe: mich/dich/sich … (genitiv tudi : meiner/deiner/seiner)
sebi: mir/dir/sich …
blizu sebe in seiner Nähe
čez sebe über sich
do sebe zu sich
glede sebe wegen seiner
iz sebe figurativno außer sich
izmed sebe aus/ von sich
k sebi zu sich
med sebe unter sich
med seboj unter sich, miteinander, untereinander
mimo sebe an sich vorbei
na sebi an sich
imeti na sebi anhaben
nad seboj über sich
kontrola nad seb die Selbstbeherrschung
namesto sebe statt/anstatt seiner, an seiner Statt
nasproti sebi gegen sich; gegenüber
o sebi über sich, übereinander, von sich, voneinander
ob sebe um sich
ob sebi um sich
od sebe von sich, voneinander
okoli/okrog sebe um sich
po sebi nach sich
pod seboj unter sich
poleg sebe neben sich
pred seboj vor sich
pri sebi bei sich, figurativno beisammen
proti sebi gegen sich
razen sebe außer sich selbst
s sebe von sich
s seboj mit sich
mit- (imeti mithaben, dokumente mitführen, dobiti mitkriegen, mitbekommen, nositi mithaben, mittragen, pripeljati mitbringen, vlačiti mitschleppen)
prihajati v nasprotje sam s seboj sich selbst widersprechen
v sebi in sich
za sebe für sich
za seboj hinter sich
imeti za seboj hinter sich haben, težave ipd.: [heraussein] heraus sein aus
potegniti za seboj poslušalce: mitreißen
podreti vse mostove za seboj alle Brücken hinter sich abbrennen
pustiti za seboj zurücklassen, daleč: weit hinter sich lassen
vleči za seboj nachschleppen, mitschleppen
zaradi sebe seinetwegen
znotraj sebe in seinem Innern; in eigenen Reihen

sēcēssus -ūs, m (sēcēdere)

I. odhod, ločitev: avium PLIN. odlet, animi a corpore GELL. –

II.

1. ločenost, oddaljenost od drugih, odmaknjenost, samotnost, samota, osamelost, osamljenost, samevanje, osama, osamitev, umaknjenost, umik: PLIN. IUN., Q., SUET., IUV. idr., carmina secessum scribentis et otium quaerunt O., omnes vitae secessus SEN. PH. vse notranje življenjske razmere (življenjski odnosi), annis, quibus Rhodi specie secessus exul egerit T.

2. occ. politična ločitev, politična osamitev, izselitev, preselitev: plebis secessus PLIN.

3. meton.
a) ločen (samoten, umaknjen, odmaknjen, oddaljen, odljuden) kraj, samota, zakotje: est in secessu longo locus V., in secessu longo sub rupe cavata V. daleč v tokavi pod oddaljeno skalno steno; pren.: studiorum secessūs Q. oddaljeno polje, in secessu quam in fronte beatior VAL. MAX. v notranjosti (globini) duše.
b) occ. α) letovišče, okrevališče, počitnikovališče: PLIN. IUN. idr., aestivus SEN. PH., ex secessu Anticyrae, quam valitudinis causā petierat SUET. , ad omnēs circenses e secessu commeābat SUET., ei praemia et secessus amoenos promittit T. β) stranišče: VULG., HIER.

second, e [s(ə)gɔ̃, d] adjectif drugi; masculin drugo nadstropje; marine prvi častnik; pomočnik, pomagač; sekundant

en second na drugem mestu, pod poveljstvom koga drugega
chapitre masculin second drugo poglavje
seconde commande féminin naknadno naročilo
de seconde main iz druge roke, posredno
sans second, e brez enakega, enake; ki mu ni enakega, ki ji ni enake
capitaine masculin en second prvi častnik za kapitanom trgovske ladje
acheter quelque chose de seconde main kupiti kaj komisijsko, v komisijski trgovini, od posrednika
être dans un état second biti v anormalnem stanju
savoir une nouvelle de seconde main zvedeti novico ne iz prvih virov
l'habitude est une seconde nature (proverbe) stara navada železna srajca

secret [səkrɛ] masculin tajnost, skrivnost; skritost; skrivanje, prikrivanje; tajen, skriven prostor; tajen mehanizem; molčečnost; juridique (ječa) samica

dans le plus grand secret v največji tajnosti
en secret skrivaj, tajno, med štirimi očmi
sous le sceau du secret pod pogojem absolutne molčečnosti
dans le secret de seznanjen z, vedoč za (tajno stvar)
secret de la confession (religion) spovedna tajnost, molčečnost
secret des correspondances pisemska tajnost
secret d'Etat državna tajnost
secret professionnel, médical (poklicna) službena, zdravniška dolžnostna molčečnost
secret de Polichinelle javna tajnost
cadenas masculin à secret ključavnica s tajnim mehanizmom
conservation féminin du secret ohranitev tajnosti
je n'ai pas de secret pour vous vam ničesar ne prikrivam
confier un secret à quelqu'un zaupati komu tajnost
c'est un secret to je tajnost, tega vam ne morem povedati
faire un secret de quelque chose, de tout delati skrivnost iz česa, iz vsega
garder le secret varovati tajnost, ne izdati, ne izblekniti tajnosti
mettre dans le secret uvesti v tajnost
mettre au secret vtakniti v (ječo) samico

sed|eti¹ [é] (-im) sesti

1. sitzen (na konju zu Pferde sitzen, mirno stillsitzen, nasproti komu (jemandem) gegenübersitzen, okoli herumsitzen, po turško im Schneidersitz sitzen, skupaj [nebeneinandersitzen] nebeneinander sitzen, zusammensitzen, zravnano [geradesitzen] gerade sitzen); (tudi figurativno v parlamentu, pred televizorjem, nad knjigami ipd.)
sedeti kot model komu: (jemandem) Modell sitzen

2. figurativno v zaporu: sitzen (pod ključem hinter [Schloß] Schloss und Riegel/auf Nummer Sicher), brummen

3. (valiti) sitzen (na jajcih auf den Eiern), brüten

4.
sedeti na čem: (ne dati od sebe) wie die Glucke auf Eiern auf (etwas) sitzen
na denarju: auf dem Geldsack/ Geldbeutel sitzen
|
figurativno sedeti kot na trnih/iglah/šivankah wie auf Nadeln sitzen
sedeti kot na žerjavici (wie) auf (glühenden) Kohlen sitzen
sedeti na dveh stolih zweispännig/zweigleisig fahren
sedeti na napačnem vlaku im falschen Zug sitzen
sedti na robu stola auf der Stuhlkante sitzen
sedeti na ušesih auf den Ohren sitzen
sedeti na sodu smodnika auf einem [Pulverfaß] Pulverfass sitzen
sedeti nad knjigami über den Büchern sitzen
sedeti pred praznim kozarcem auf dem Trockenen sitzen
trdno sedeti v sedlu fest im Sattel sitzen
sedeti za vratom im Nacken sitzen
žagati vejo, na kateri sam sediš am eigenen Ast sägen

sēd-itiō -ōnis, f (sēd¹ I. in itiō: īre) „razhod“, „razhajanje“, od tod

1. razpor, spor, razprtija, neskladje, nesoglasje, prepir, nesloga, svaja, zdraha ipd.: PL., TER., SUET. idr., domestica L. domači, brat(ov)ski razpor (naspr. fraterna concordia), crescitque favore turbida seditio (sc. deorum) O., nostrisque ductum seditionibus bellum resedit H.

2. occ.
a) (politični) spor, razpor, razdor, politično nesoglasje, strankarski razdor, spremembe v stranki, strankarski premet: ea dissensio civium, quod seorsum eunt alii ad alios, seditio dicitur CI., facultas ... seditionis ac discordiae concitandae CI., multae etiam e re publica seditiones sunt factae CI., seditio inter belli pacisque auctores orta in Sabinis L., duobus tribunis plebis per seditionem creatis CI., seditionibus tribuniciis atrociter res publica agitabatur S.
b) upor, upiranje, vstaja, metež, odpor, punt, rebeljon, revolt(a) (poseb. v vojski): Q., VELL., FL., IUST. idr., seditionem facere C., seditionem conflare CI., seditionem concire L., seditionem coeptare, efferre, componere (gl. pod compōnō) T., seditionem civilem componere SUET., veluti magno in populo cum saepe coorta est seditio V., seditione, dolis, scelere ... Iliaeos intra muros peccatur et extra H., ne qua ex eo negotio seditio oriretur S., ne qua seditio aut bellum oriretur S., ea contentio cum prope seditionem veniret L., iam prope seditionem res erat CU., seditiones urbanae AUCT. B. ALX., Aetoli erant in seditionibus L., atrox seditio militum L., seditio militiaris L., magnam seditionem in castris inter milites esse factam CI., ne qua in castris ... vulgi seditio oreretur C.; pooseb. kot spremljevalka boginje Fame (Govorice): Seditio repens O.; meton. uporniki, vstajniki, puntarji, rebeli, rebelanti: stupente ita seditione L.

3. metaf. (o neosebnih subj.) burnost, razburjenost, razdraženost, nemir, vznemirjenost, razvnetost: iracundiam dissidentem a ratione seditionem quandam animi ducebat CI., intestina corporis seditio L., seditio tori STAT., maris STAT. vzburkanost; šalj.: seditionem facit lien, occupat praecordia PL.

segeln jadrati, weg: odjadrati, her: prijadrati; ein Boot: jadrati z; figurativ pluti; figurativ leteti, odleteti; durchs Examen segeln odleteti pri izpitu; figurativ unter dem Namen X segeln pluti pod imenom X; von der Schule segeln zleteti s šole

sein [sɛ̃] masculin prsi; (ženske) prsi, nedra, dojka; figuré naročje; figuré srce, notranjost

sein de la terre notranjost zemlje
sein de Dieu (religion) raj
sein de l'Eglise naročje Cerkve
dans le, sur le sein v naročju
donner le sein à son enfant dojiti otroka
l'enfant prend le sein otrok sesa (pri materi)
nourrir au sein dojiti
porter dans son sein nositi pod srcem; figuré srčno ljubiti
réchauffer un serpent dans son sein (figuré) greti, rediti gada na prsih
serrer sur, contre son sein stisniti k sebi, pritisniti na svoje prsi
vivre au sein de sa famille živeti v krogu svoje družine

selbständig samostojen; Technik sam od sebe; sich selbständig machen osamosvojiti se, figurativ ne biti več pod kontrolo; selbständig werden osamosvojiti se

selbstständig samostojen; Technik sam od sebe; sich selbstständig machen osamosvojiti se, figurativ ne biti več pod kontrolo; selbstständig werden osamosvojiti se

sello moški spol pečat; žig; kolek; poštna znamka; medicina kapsula

sello de correo, sello de franqueo poštna znamka
sello hermético nepredušno zaprt pokrov
colección (coleccionista) de sellos zbirka (zbiralec) poštnih znamk
derechos de sello kolekovina
sujeto al sello koleku podvržen
bajo el sello del secreto pod pečatom molčečnosti
arrancar el sello sneti sodni pečat
cerrar con sello zapečatiti
echar, poner el sello (za)pečatiti; žigosati; nalepiti poštno znamko
inutilizar el sello uničiti kolek; žigosati poštno znamko
levantar (quitar) el sello sodno odpečatiti

semblance [sémbləns] samostalnik
podobnost; zunanjost; oblika, pojava; videz

under the semblance of friendship pod plaščem prijateljstva
this news has a semblance of truth ta vest je videti resnična