Franja

accomunare v. tr. (pres. accomuno)

1. združiti:
accomunare le forze, i beni združiti moči, imetje

2. družiti, biti skupno:
non c'è nulla che ci accomuni nič nas ne druži, nič nimamo skupnega

accondiscendere^* v. intr. (pres. accondiscendo) privoliti (v kaj), pristati (na kaj), pridružiti se (čemu):
non acconscenderò mai a quella proposta nikoli ne bom privolil v tak predlog

accoppiamento m

1. parjenje:
non sempre l'accoppiamento delle bestie in cattività dà luogo alla riproduzione po parjenju živali v ujetništvu pogosto ne pride do reprodukcije

2. druženje, združitev

3. tehn. spoj

accōrgersi^* v. rifl. (pres. mi accōrgo)

1. opaziti, opažati; zapaziti:
non si era accorto di me ni me opazil
te ne accorgerai! boš že videl!

2. pren. zavedeti se, sprevideti, doumeti:
mi accorsi di aver sbagliato sprevidel sem, da sem se zmotil
senza accorgermene nevede, nenamerno

account¹ [əkáunt] samostalnik
trgovina račun, konto; poročilo, pripovedovanje; mnenje, sodba; važnost, korist; vzrok; ocena; likvidacijski rok

balance of account saldo
by all accounts povsem
to bring (ali call) to account poklicati na odgovor
to cast accounts delati proračun, kalkulirati
account of charges režijski stroški
account of costs proizvodni stroški
current account tekoči račun
to carry to a new account prenesti na nov račun
drawing account žiro račun
to give an account poročati
to give a good account of o.s. imeti uspeh, dobro se izkazati
the great account sodni dan
ameriško to hand in one's account umreti
to leave out of account ne upoštevati
to make an account ceniti
to make out an account napisati račun
of no account nepomemben
on no account nikakor ne
on my account zaradi mene
on one's own account na lastno odgovornost
on account of zaradi
to overdraw one's account prekoračiti svoj račun
to settle an account poravnati račun
to settle accounts with figurativno obračunati s
of small account nepomemben
to take into account upoštevati
to turn into account izkoristiti, uporabiti
square accounts poravnani računi
on what account? čemu?

accoutumer [-akutüme] verbe transitif navaditi (quelqu'un à quelque chose koga na kaj)

on ne l'a pas accoutumé à travailler niso ga navadili delati
s'accoutumer à quelque chose navaditi se na, privzeti navado za kaj
on s'accoutume à tout človek se vsega navadi

accroc [akro] masculin razporek; težava, ovira, incident, nevšečnost; familier pregrešek (proti pravilom); madež, senca (na ugledu)

il y a un accroc dans l'affaire pri stvari je neka težava, stvar ne gre gladko
faire un accroc à son pantalon napraviti si razporek na hlačah, strgati si hlače
l'opération s'est déroulée sans le moindre accroc operacija je potekla brez najmanjše ovire (težave)

accūsātīvūs 3 (accūsāre) tožilen, obtožujoč; gram.: casus accusativus (tudi samo accusativus) tožilnik, akuzativ: Varr., Q. in pozni slovničarji, praepositiones accusativae Serv., Isid. ki se vežejo z akuzativom.

Opomba: (Casus) accusativus je napačen prevod gr. αἰτιατικὴ πτῶσις = vzročni (ne "tožilni") sklon: αἰτία vzrok, obdolžitev; sl. ime "tožilnik" je skovano po lat. zgledu.

accūsātōrius 3, adv. -ē (accūsātor) tožiteljski: artificium Ci. odvetniška zvijača, animus, lex, mos et ius Ci., spiritus, vox L., non agam tecum accusatorie, nihil fingam Ci., Latine me scitote, non accusatorie loqui Ci. da jasno govorim in ne pretiravam.

accūsō (accūssō) -āre -āvī -ātum (ad in causa, pravzaprav = privesti koga do pravde)

1. (ob)tožiti pred sodiščem (nav. v kazenskih postopkih; naspr. defendere); abs.: aliud est maledicere, aliud accusare Ci., eos, qui defendere consuerunt, vides accusare Ci.; z osebnim obj.: accusavit C. Antonium Ci., acc. aliquem violenter, aliquem ad populum L.; z dvojnim acc.: quae (zaradi česar) hi accusant me Vulg.; z abl.: suis eum certis propriisque accusabo Ci., crimine Pario est accusatus N., invidiae crimine accusari N. zavistne obtožbe, toda: acc. aliquem falso crimine O. ali crimine incesti Val. Max. s krivo obtožbo, po krivem dolžeč ga; accusati sunt uno nomine (pod isto pretvezo = zaradi iste reči) consulares Ci., accusare lege (ex lege) Q. po zakonu; z gen. criminis (česa): aliquem ambitūs, coniurationis, rei capitalis Ci., proditionis N., ne quis ante actarum rerum accusaretur N.; z gen. criminis v stalnem besedilu: acc. aliquem capitis Ci., N. na smrt obtožiti koga; s praep.: de repetundis, de veneficiis Ci., redno: de vi Ci.; propter iniurias Ci.; redno: aliquem inter sicarios Ci. kot zahrbtnega morilca, zaradi zahrbtnega umora; z odvisnimi stavki: Lysandrum accusarunt, quod (ker, češ da) sacerdotes corrumpere conatus esset N.; z ACI (izražajočim vsebino tožbe): accusantibus Cyrenensibus violatum a Blaeso thesaurum T.; za glag. v pass. stoji NCI: Numantina ... accusata iniecisse carminibus et veneficiis vecordiam marito T.

2. pren. tožiti o kom ali o čem, pritožiti (pritoževati) se nad čim, zastran česa, očitati, grajati, ošte(va)ti (naspr. excusare, expurgare, laudare): aliquem aspere et acerbe in senatu Ci., deos hominesque L.; regem temeritatis, consulem segnitiae L.; in ea re ... Sulla accusatur Ci.; graviter eos accusat, quod ab iis non sublevetur C.; s stvarnim obj.: inertiam adulescentium Ci., eius perfidiam N., naturae infirmitatem S., neglegentiam consulum L.

Opomba: Gram. casus accusandi = (casus) accusativus tožilnik, akuzativ: Varr.

ace² [eis] samostalnik
as; enica (na kocki); malenkost, drobec; uspešen letalec, as

not an ace niti malo ne
ace of spades pikov as; hudomušno vdova v globoki žalosti
within an ace of za las, skoraj

acepción ženski spol pomen, smisel

sin acepción de personas ne glede na osebo

ach o (ach wenn o, ko bi...), oh, (klagend) joj; ach Gott! lepa reč!; ach ja no ja; ach nein kje neki; ach so a tako; ach was? kaj?; ach was! kje pa! ne!; ach du lieber Himmel! nemogoče!

ache³ [eič] samostalnik
črka H

to drop one's aches ne izgovarjati začetnega H

Achsel, die, (-, -n) (Schulter) rama, (Achselhöhle) pazduha; Pflanzenkunde pazduha, zalistje; Achseln, pl , rame, pleča; die Achseln zucken skomigniti (z rameni); etwas auf die leichte Achsel nehmen ne jemati česa resno; jemanden/etwas über die Achsel ansehen gledati zviška na; etwas über die Achsel wegblasen vzeti zlahka; etwas auf seine Achseln nehmen vzeti na svoje rame, na svoja pleča

acht, Acht³: außer acht lassen ne upoštevati (česa); sich in acht nehmen paziti se, varovati se (vor česa) ; acht geben paziti (auf na) ; acht haben paziti se; habt acht! mirno!; sich in Acht nehmen paziti se, varovati se (vor česa)

achten

1. (schätzen) ceniti, gering achten ne ceniti; (respektieren) spoštovati, Gesetze, Vorschriften, Ratschläge: upoštevati, ravnati po

2. ([achtgeben] Acht geben) auf den Weg, auf ein Kind: paziti (na)

aciēs -ēī, redko kontr. aciē (S. fr., Prisc.), star. aciī (Matius ap. Gell.), f (acēre, prim. ācer)

A. v prvotnem pomenu ostrina, rezilo: securium Ci., falcis V., hastae O., gladii Cu., rostri Plin., aciem trahere ali excitare Plin. brusiti, naspr. aciem praestringere ali hebetare Plin. (o)topiti; sinekdoha: stat feri acies V. rezko železo = ostri meč, mera acies ferri Plin. = nucleus ferri Plin. jeklo; pren.: patimur hebescere aciem horum auctoritatis Ci.

B. pren.

I.

1. očesna ostrina, srepost: sese ... ne vultum quidem atque aciem oculorum dicebant ferre potuisse C.

2. bistrost (bistrina) oči, vid: aciem oculorum praestringere Pl. vid jemati, hebes acies oculorum Ci., bonum incolumis acies, misera caecitas Ci., stupet insanis acies fulgoribus H., lumina ... aut videt aut acies nostra videre putat O., oculorum longinqua acies Gell. daljnovidnost; pren. duševna bistrina: ad eam rem habe omnem aciem Pl., ac. animi, ingenii, mentis Ci.

3. met. pogled, oči, pozornost: an tanta sit animi tenuitas, ut fugiat aciem Ci., aciem in omnes partes dimittere O., aciem alicui ad se dirigere Cat., acrem in omnes partes aciem intendere Ci. pozornost obračati, ostro paziti na vse strani; pesn. = migljanje: stellis acies obtusa videtur V.

4. zenica: acies ipsa, quae popula vocatur Ci.

5. sinekdoha oko: sanguineam (podpluto) volvens aciem V., huc geminas nunc flecte acies V., nasus utramque aciem discernit et munit Lact.

II.

1. ("ostrina" vojske, namenjene v boj =) bojna vrsta, bojni red: prima acies C., L., in prima acie versari S. ali primori in acie versari T., prima ac secunda acies C., quarta a. C., duas acies hostem propulsare, tertiam opus perficere iussit C., media acies C. sredina, extrema, novissima L. ali postrema a. S., L. zadnja bojna vrsta, dextra a. L. desno krilo; od tod pren. vrsta sploh: a. columnarum Cod. Th., dentium Amm.

2. sinekdoha bojni red, (v bojni red postavljena) vojska, čete: simplex Auct. b. Alx., duplex C., acie triplici instructa C. bojni red v treh bojnih vrstah, trivrstni bojni red, a. exercitus nostri C., agmina potius quam acies pugnabant L. bojevali so se bolj v pohodni postavi kakor v bojnem redu, concurrunt Tyrrhenae acies V., a. pedestris Cu. pehota, a. equitum ali equestris Vell., quarum (navium) acie constituta N.; pesn.: acies Volcania V. ognjeno morje.

3. met. bitka, boj, bojišče: Pharsalica Ci., equestris Cu., navalis Mel., non proeliis neque acie, sed alio modo bellum gerere S., cadere in acie L., acie L. ali in acie dimicare C., acie confligere, pugnare L., decernere acie N., in acie vincere C., aliquem acie vincere CU., exercitum (copias N.) in aciem producere L., copias in aciem educere L., aciem audere T., aciem complere Cu. bojišče; pren. (o prerekanju): Q., orationis aciem contra conferam Pl. nagovoriti ga hočem, nos iam in aciem dimicationemque veniamus Ci., ad philosophos me revocas, qui in aciem non saepe prodeunt? Ci. ki se ne spuščajo ... v boj.

acikličen pridevnik
1. (ki se ne pojavlja v ciklih) ▸ aciklikus
2. v kemiji (o kemijskih spojinah) ▸ aciklikus

acometer napasti; podvzeti, lotiti se, spoprijeti se; tvegati, drzniti se; dotakniti se (v govoru); priključiti se

acometer hace vencer kdor ničesar ne tvega, ničesar nima