Franja

razpetin|a ženski spol (-e …) die Spannweite, -spannweite (oboka Gewölbespannweite), die Stützweite; (notranja širina) lichte Weite; die -weite (loka Bogenweite, mostu Brückenweite, oboka Gewölbeweite, kril Flügelweite, med nosilci Pfeilerweite, med stebri Säulenweite); letalstvo die Spannweite

razpétost (-i) f l'aprire; lo spiegare; pren. scissione, divisione:
pren. pesnikova razpetost med resničnostjo in sanjami il poeta diviso fra realtà e sogno

razpóka (-e) f spaccatura, screpolatura, crepa; fessura, fenditura:
ledeniške, skalne razpoke crepe nel ghiacciaio, nella roccia
velika razpoka (v ledeniku) crepaccio
pren. med sosedi, ki so prej živeli v slogi, je zazijala razpoka una profonda spaccatura si è aperta fra i vicini che fino a ieri erano vissuti d'amore e d'accordo

razšírjen widened, broadened; (povečan) enlarged; (napihnjen) distended, expanded; (površinsko) extended; (novica) spread, circulated, disseminated, diffused; rife

po vsem svetu razšírjen worldwide
daleč, široko, zelo razšírjen widespread, prevalent, rife
biti razšírjen med to be rife among

razuméti to understand; to comprehend, to get, to make out; to grasp, to apprehend, to take in

napačno razuméti to misunderstand, to mistake
ne razumem vas čisto I don't quite follow you
dobro se razumem z njim I get on well with him
tega ne razumem this is beyond me, this is beyond my comprehension, I cannot make head or tail of it
ali naj razumem, da...? am I to take it that...?
me razumeš? do you get me?
(že) razumem I see, I understand
razuméti! radio roger!
ne razumem se na konje I have no experience with horses
nisem mogel prav razuméti njegovega imena I could not catch his name
me razumeš?, si me razumel? do you understand me?, pogovorno got the idea?, pogovorno O.K.?
to se razume that's understood, of course!, I quite see!
slabo ste razumeli you have got hold of the wrong end of the stick
ne razumite me napačno don't get me wrong
to se samo po sebi razume that is a matter of course, that stands to reason, that goes without saying
on se razume na to he is clever at it, he is well versed in it, he is at home in it, he is well experienced (ali skilled) in it
naj me vrag vzame, če razumem! I'll eat my hat if I understand that!
z njim se ni možno razuméti there is no dealing with him
napačno me razumete you mistake me
ona hitro razumeva she is quick-witted
on počasi razumeva he is dull-witted
on ne razume šale he can't take a joke
dobro se razuméti na posle to know one's business
brez nadaljnjega se razume, da... it is an understood thing that...
dobro se razuméti s kom to stand well with someone
dobro se razumejo they get on well together, they get on (ali along) with one another, they are on good terms
ne razumejo se med seboj they are at odds (ali at variance)
ne razumejo se preveč they don't take to one another much
razuméti se kot pes in mačka (figurativno) to get on like cat and dog
dali smo jim razuméti we gave them to understand
dali so mi razuméti, da... I was given to understand that...
tega nisem prav nič razumel (figurativno) I could not make head or tail of it
da, razumel sem! aeronavtika roger!

razuméti comprender; entender; concibir

razumeti špansko comprender el español
napačno razumeti entender mal (ali a mala parte)
razumeti šalo entender de bromas, saber seguir una broma
razumete? ¿comprende usted?
dati razumeti dar a entender
ničesar ne razumeti o no entender nada de, (pojma ne imeti) no tener idea de
kaj razumete pod ...? ¿qué entiende usted por...?
kako razumete ta stavek? ¿cómo interpreta usted esta frase?
če sem prav razumel si he comprendido bien, si no estoy equivocado
razumeti se (med seboj) entenderse
razumeti se na entenderse en (ali de), ser experto en
dobro se razumeti s kom entenderse (bien) con alg, fam hacer buenas migas con alg
to se razume (eso) se comprende
to se samo po sebi razume eso se comprende por sí mismo, eso se sobreentiende, fam eso cae de su peso

razumévanje understanding; comprehension

dobro razumévanje med nama the good understanding between us
to presega moje razumévanje that passes my comprehension

razùmrijeti ràzumrēmo (ijek.), razùmrēti ràzumrēmo (ek.)
I. pomreti: Zrinjski su poslije 1671. razumrli
II. razumrijeti se
1. s smrtjo se ločiti: mi ćemo se razumrijeti naju bo ločila smrt
2. dočakati smrt: ja bih se volio razumrijeti ovdje s vama najraje bi videl, da bi tu med vami dočakal smrt
3. pomreti, izumreti: ako bi se koja zadruga razumrla da niko ne ostane, onda kuća pripada carevini

razvodje samostalnik
geografija (ozemlje med porečji) ▸ vízválasztó

rdèč (rdéča -e)

A) adj.

1. rosso:
svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
bordo rdeč rosso bordeaux
ciklamno rdeč rosso ciclamino
kardinalsko rdeč rosso porpora
avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
geogr. Rdeče morje Mar Rosso
avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso

2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
rdeče nebo cielo di porpora
imeti rdeč obraz essere rosso in viso
postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
rdeče vino vino rosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
Rdeči križ Croce Rossa (CR)
Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
polit. rdeči telefon telefono rosso
rdeča garda guardie rosse
Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
rdeča glina argilla rossa
bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
metal. rdeča med (tombak) tombacco
zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
voj. rdeči našitki mostrine rosse
agr. rdeči ožig peronospora della vite
zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
vrtn. rdeči radič radicchio rosso
um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
med. rdeča lisa petecchia
metal. rdeče blato fanghi rossi
min. rdeča obarvanost rubefazione
bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
rdeče barvilo verzino
min. rdeči bakrenec cuprite
zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
rdeči slez malvone (Althaea rosea)
rdeči sandal sandalo (Santalum)
min. rdeči nikljev kršec niccolite
rdeči turmalin siberite

B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
rdeči i rossi, i comunisti

rdečkar samostalnik
izraža negativen odnos (privrženec komunizma) ▸ vörösOb začetku hladne vojne so namreč nasprotniki komunizma rdečkarje začeli iskati med hollywoodskimi zvezdniki, scenaristi in režiserji. ▸ A hideghábórú kezdetén ugyanis a kommunistaellenesek a hollywoodi sztárok, a forgatókönyvírók és a rendezők között kezdték el keresni a vöröseket.

read^*2 [ri:d]

1. prehodni glagol
brati, čitati, razbrati; prebrati, prečitati (off, through)
(raz)rešiti, reševati (uganke); preučiti (up)
razlagati, tolmačiti, pojasnjevati; predavati, učiti (s čitanjem), seznaniti koga s pisateljevimi mislimi; napoved(ov)ati, prerokovati; zvedeti, doznati (iz časopisa); študirati; uspavati koga z branjem (into, to sleep)
(o toplomeru) (po)kazati, (za)beležiti

to read s.th. to s.o. čitati komu kaj
to read to oneself čitati zase (skrivaj)
to read s.o. like a book figurativno točno koga spregledati (spoznati, razumeti)
to read a dream razlagati sanje
to read s.o.'s face brati komu na obrazu
to read s.o.'s fortune prerokovati komu prihodnost
to read law študirati pravo
with whom do you read Greek? pri kom študirate grščino?
read the letter to yourself preberite si pismo
he had read himself asleep zaspal je bil pri branju
to read music brati note, igrati po notah
to read a manuscript oceniti, recenzirati rokopis
to read s.o. a lesson ošteti koga, brati komu levite
do you read me? me razumeš?
how do you read this passage? kako razumete ta odstavek?
to read oneself blind (to sleep) oslepeti (zaspati) od branja
to read the riot act dati zadnje svarilo o posledicah slabega vedenja (npr. pri izgredih, demonstracijah pred vojaškim posegom)
to read s.th. into a text hoteti brati v besedilu nekaj, česar v njem ni
parlament the bill will be read tomorrow for the second time zakonski osnutek bo jutri drugič v razpravi
she likes being read to ona ima rada, da ji kaj berejo
the thermometer reads 30° C in the shade termometer kaže 30° C v senci

2. neprehodni glagol
brati, čitati; dati se brati; glasiti se; zvedeti z branjem, brati (about, of o)
študirati, učiti se, pripravljati se, pripraviti se za izpit (for za)

he is reading for the bar študira za advokaturo
to read between the lines brati med vrsticami
to read for an examination študirati za izpit
to read for a degree pripravljati se za diplomski izpit
to read for honours pripravljati se za rigoroz
the book reads well knjiga se dobro bere
his silence is to read as consent njegov molk je treba razumeti kot privolitev
this ticket reads for Leeds ta vozovnica velja za Leeds
it reads like a novel to se bere kot roman
it reads as follows (to) se glasi takole

rebut [rəbü] masculin izmeček, izvržek; odpad(ek); nedostavljiva pošiljka

au rebut nedostavljiv (pošta)
rebut du peuple sodrga
rebut de la société, du genre humain izmeček človeštva
marchandise féminin de rebut ceneno blago (roba)
meubles masculin pluriel de rebut pohištvo za odpad
détruire les rebuts uničiti nedostavljive pošiljke
jeter, mettre au rebut vreči med staro šaro, staro železo

receive [risí:v]

1. prehodni glagol
prejeti, sprejeti, dobiti kaj (from od koga)
dobiti svoj delež
cerkev prejeti (zakrament, obhajilo); sprejeti kot resnično, dopustiti, priznati; vzeti, čuvati, skriti, prikrivati (ukradene stvari); sprejeti vase, ujeti, dobiti (vtis itd.), doživeti, izkusiti; upreti se, ustaviti se čemu; prenesti, pretrpeti (udarec); smatrati, imeti za, priznati za primerno, za táko, kot treba; dočakati, sprejeti koga; nastaniti koga, vzeti pod streho; dopustiti pristop (to k, into v)

to receive an affront doživeti žalitev
to receive a blow (an offer, an order, a compliment) dobiti udarec (ponudbo, ukaz, kompliment)
he was coldly received bil je hladno sprejet
to receive s.o.'s confession izpovedati koga
to receive s.o. among one's friends sprejeti koga med svoje prijatelje
he receives stolen goods on prikriva (skriva) ukradeno blago
to receive a refusal biti odklonjen
to receive a present sprejeti, dobiti darilo
they were received with shouts sprejeli so jih z veselimi vzkliki
to receive a wound biti ranjen
the arches have to receive the weight of the roof oboki morajo nositi težo strehe
proposal received attention predlog je bil uvaževan, vzet v obzir

2. neprehodni glagol
sprejemati (goste, obiske), prirediti sprejem; radio sprejemati, loviti (valove); biti prejemnik
cerkev prejeti obhajilo, pristopiti k obhajilu

she receives once a week ona sprejema (obiske, goste) enkrat na teden
it is more blessed to give than to receive dajati je slajše kot sprejemati

rechnen računati; izračunati; (zählen) šteti, preštevati; rechnen zu/unter prištevati k/šteti med (koga) ( tudi figurativ ); rechnen auf/mit računati na/z; sich etwas zur Ehre rechnen šteti si (kaj) v čast; sich rechnen izplačati se, rentirati se

re-cipiō -ere -cēpī -ceptum (re in capere)

I. (re = nazaj)

1. nazaj vzeti (jemati), nazaj vleči (vlačiti), nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj (pri)nesti (prinašati), odvesti (odvajati), iti po koga in ga spraviti (spravljati) nazaj, iti po koga in ga spraviti iz česa: pectore in adverso totum … ensem condidit … et multā morte recepit V. in zopet izvleče močno okrvavljenega, sagittam ex altera parte recipere Cels., illum medio ex hoste recepi V., spiritum Q. nazaj potegniti sapo, vdihniti, recipitque ad limina gressum V. se obrne nazaj, se vrne.

2. occ. (kot voj. t.t.)
a) (čete) nazaj pripeljati, nazaj poklicati, vrniti: oppidani suos incolumes receperunt C., Pompeius equitatum rursum ad se recepit C., exercitum recipere L.
b) (iz rok sovražnikov) osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), ote(va)ti, (ob)varovati koga pred kom: recipere aliquem ex hostibus, ex servitute L., recepti aliquot cives … , qui in hostium potestate fuerunt L., corpus de morte receptum Val. Fl., Italiam … rege recepto tendere V., reliquias Troiā ex ardente receptas V., fruges receptas (sc. ex tempestate) V.

3. refl. se recipere in (zlasti pri Enn. in Pl.) tudi samo recipere umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, izogniti (izogibati) se, iti nazaj, iti domov, kreniti, napotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, vrniti (vračati) se, obrniti (obračati) se: se ex aliquo loco recipere Pl., Ci., se a cena in lecticulam recipere Suet., se in currus recipere C., Allobroges se ad Caesarem recipiunt C. pribežijo, mare recipit se in fretum Cu.; occ.
a) večidel kot voj. t.t. umakniti (umikati) se, odstopiti (odstopati), obrniti (obračati) se, vrniti (vračati) se (naspr. prōcēdere, prōdīre): Octavius ad Dyrrhachium se recepit C., eodem unde erat egressus se recepit N., intra sua praesidia se recipere N., se in silvas ad suos recipere C.; brez se v gerundivu: si quo longius prodeundum aut celerius recipiendum C., signum recipiendi Ci. znamenje za umik (k umiku); metaf. obrniti se, vrniti se: Pl. idr., qui totam adulescentiam voluptatibus dedissent, emersisse aliquando et se ad frugem bonam, ut dicitur, recepisse Ci. so se spreobrnili, se ad belli cogitationem recipere C. znova misliti na vojno, se in principem recipere Plin. iun. zopet se začeti obnašati kot knez, znova kazati ponosni knežji obraz.
b) kot trgovski t.t. pridržati si, izvzeti si: posticulum Pl., ruta caesa recipere Ci.; recipitur z inf.: pascere Ca.; z dat.: aqua domini usioni recipitur Ca., sibi aliquid Ci. —

II. (re = zopet)

1. zopet (s)prejeti ((s)prejemati), zopet dobi(va)ti, zopet vzeti (jemati) nazaj, nazaj dobi(va)ti (naspr. dare, credere, tradere, perdere, amittere): recipere obsides C., merita Ci., recipiant arma, quae tradiderunt L. nazaj dobiti; toda arma deponere et recipere Cu. orožje zopet vzeti v roke, zopet prijeti za orožje, fasces recepti V. zopet dobljena moč, reges L.; occ. zopet dobiti v svojo last, zopet spraviti pod svojo oblast, zopet osvojiti, zopet si prisvojiti: suas res amissas recipere L., Alcibiades simul cum collegis receperat Ioniam N., recipere Tarentum Ci., felicitas in recipiendis civitatibus (v ponovnem osvajanju) Fabium consequitur Hirt.

2. metaf. zopet dobiti: recipere antiquam frequentiam (o kakem mestu) L., vitam O., vires corporis Cu., animum L. zopet priti k sebi, osvestiti se; pa tudi znova se opogumiti, ohrabriti se, oddahniti se (si) od česa (npr. v zvezah: animum recipere a pavore ali animus recipitur ex pavore L., anhelitum recipere Pl. zopet potegati sapo, znova zadihati, znova se oddahniti, sapa se povrniti komu = animam recipere Ter., Q. = mentem recipere V., H., spiritum recipere Fl., paulatim spiritum ad vocem recipere Cu.

3. refl. se recipere oddahniti se (si), priti (prihajati) k sebi, pobrati (pobirati) se, razživeti (razživljati) se, oživeti (oživljati): Varr. idr., priusquam se hostes ex terrore ac fuga (od strašnega bega) reciperent C., ne saucio quidem eius loci, ubi constiterat, relinquendi ac sui recipiendi facultas dabatur C., nullum spatium respirandi recipiendique se dedit L., stupens, ut me recepi … inquam Ci., nondum totā me mente recepi O.; v zevg. zvezi: pariter arma et animos recipere Cu. hkrati se zopet oborožiti in ohrabriti. —

III. (pomen predpone re je zabrisan)

1. vzeti, prejeti, dobiti: ferrum, gladium recipere (o gladiatorjih) Ci., Sen. ph. dobiti v prsi morilno orodje = dobiti smrtni udarec, totum telum corpore recipere Ci., ense recepto Lucan., imploravit opes hominis frenumque recepit (sc. equus) H. se je voljno pustil obuzdati (obrzdati), se ni branil uzde (brzde).
a) pren.: a latere tela recipere C. biti izpostavljen puščicam, tantis detrimentis receptis C. prestati (pretrpeti), poenas ab aliquo recipere V. maščevati se nad kom (komu).
b) occ. (mesta idr.) osvojiti (osvajati), pridobi(va)ti, (denar) preje(ma)ti, zb(i)rati: S., Iust., Pr. idr., phalerae multo sudore receptae V., recepto Firmo C., profectus est ad recipiendas civitates C., pecunias ex vectigalibus recipere Ci.

2. spreje(ma)ti, vzeti (jemati): patriā expulsi recepti sunt ab Atheniensibus N., quo maiore religione se receptum tueretur N. ga sprejme in brani; tudi pren.: munitio recepit perterritos C., nos villa recepit H., Mosa profluit ex monte Vosego, qui est in finibus Lingonum, et parte quādam ex Rheno recepta C.; z dvojnim skladom:
a) kam? (acc.): domum C., Ci. ali sup.: senem sessum recipere Ci., ad se C., Suet., in oppidum C., in regnum V., intra fines C., inter suos Cu.
b) kje? (abl.): aliquem tecto recipere C., Ci. v (svojo) hišo, pod (svojo) streho, me recipi portis posset V., equis C. na konje, moenibus S., oppidis C., urbibus Ci. v (svoja) mesta; pren.: voluptates ianuā recipere Ci. z odprtimi rokami; pesn.: recipere in parte tori O.; metaf. v kak stan, položaj, razmerje spreje(ma)ti, vzeti (jemati): aliquem in ordinem senatorium Ci., in numerum deorum, amicorum Cu., in fidem N., Ci., Vell. idr. vzeti v varstvo, in amicitiam S., Iust., Q., in civitatem C., Ci. podeliti komu državljanstvo, in parem iuris libertatisque condicionem C. sprejeti v enako pravno in svoboščinsko razmerje, komu prizna(va)ti enake pravice in svobodo, recipere aliquem in deditionem C. sprejeti vdajo (podreditev) koga = aliquem in ius dicionemque recipere L., filiam in matrimonium Iust. vzeti za ženo, aliquid in mores Q., in usum recepti (sc. tropi) Q. v rabo sprejeti, navadni, običajni, sequi maxime recepta Q. ravnati se po tem, kar je najnavadnejše (najobičajnejše), tres recepti scriptores Q. v kanon (= med klasike) sprejeti; od tod adj. pt. pf. receptus 3 splošno sprejet, običajen, navaden, uveljavljen, ustaljen: Tert. idr., mos, auctoritas Q.; occ. kot jur. t.t. (o pretorju): nomen alicuius recipere Ci., L. sprejeti (pripustiti) tožbo proti komu = poklas. reum (aliquem inter reos) recipere T. = cognitionem recipere Plin. iun., Suet.

3. nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, spreje(ma)ti: quae me res impulit, ut causam reciperem? Ci., provinciae patrocinium, officium, mandatum Ci., in se religionem L. ali ad se curam Suet. nakopati si, labem in se recipere L. na sebi pustiti; occ. v omejenem pomenu nase vzeti (jemati) kaj = zavezati (zavezovati) se, porokovati, (za)jamčiti, obljubiti (obljubljati) komu kaj: recipere hoc ad te Pl., praestaret, quod proficiscenti recepisset C., haec promitto et recipio Ci., de fide eorum nihil recipere L., pro Cassio recipere Ci.; z ACI in inf. fut.: promitto, recipio … eum talem fore civem Ci., idque ipsi (dat.) fore reciperent C. Poseb. pt. pf. subst. receptum -ī, n (prevzeto) poroštvo, jamstvo, zaveza(nost): satis est factum promisso nostro ac recepto (zavezi, dolžnosti) Ci.; abs.: ad me recipio Ter. prevzeti odgovornost; tako tudi samo recipio Pl.

4. sprejeti = dovoliti (dovoljevati), dopustiti (dopuščati), pripustiti (pripuščati), odobriti (odobravati), (po)hvaliti (naspr. respuere, aspernari): antiquitas recepit fabulas, haec aetas autem respuit Ci., nullam excusationem Sen. ph., timor misericordiam non recipit C., re iam non ultra recipiente cunctationem L.

Opomba: Star. fut. II. recepso: Cat.; fut. recipie (nam. recipiam): Ca. ap. Fest.

reckon [rékən]

1. prehodni glagol
(iz)računati, preračunati; oceniti, preceniti, presoditi; šteti, sešteti, izračunati (up)
šteti (koga) (among, in, with med, za)
smatrati, imeti (for za)
ameriško misliti, domnevati, biti mnenja (that da)

2. neprehodni glagol
računati, šteti, obračunati, računati na, zanesti se (on, upon na)

to reckon from ... to šteti od ... do
reckoning from to-morrow šteto od jutri dalje
I reckon him (to be) my friend imam ga za svojega prijatelja
I reckon him (to be) wise smatram ga za pametnega
to reckon without one's host figurativno delati račun brez krčmarja
he is rich, I reckon ameriško bogat je, mislim (se mi zdi)

recognize [rékəgnaiz]

1. prehodni glagol
spoznati, prepoznati, identificirati; ceniti (koga); priznati kaj (as kot, that da)
zavedati se, (jasno) spoznati, uvideti; biti hvaležen, nagraditi; dopuščati; vzeti (kaj) na znanje; pozdraviti, s pozdravom izraziti prepoznanje
ameriško dati besedo govorniku

2. neprehodni glagol
pred sodiščem se pismeno obvezati (in za)

to recognize an old acquaintance prepoznati (pozdraviti) starega znanca
to recognize a claim priznati zahtevo (pravico)
to recognize s.o. to be first priznati koga za prvega (among med)
to recognize defeat priznati (svoj) poraz
to recognize s.o. as the lawful heir priznati koga za zakonitega dediča
I did not recognize I was lost till... nisem se zavedel, da sem izgubljen, dokler ne...
I recognized that I was wrong priznal sem, da nimam prav
the Browns no longer recognize the Smiths Brownovi niso več prijatelji s Smithovimi

reconciliation [rekənsiliéišən] samostalnik
pomiritev, pomirjenje, sprava (to, with z)
poravnava (prepirov), uskladitev, skladnost, sklad, harmonija (between med)
cerkev ponovna posvetitev (npr. oskrunjenega svetišča)

récréation [rekreasjɔ̃] féminin rekreacija, sprostitev; oddih; (šolski) odmor; počitek; razvedrilo, zabava

récréation des yeux paša za oči
être en récréation imeti odmor, pavzo
prendre un peu de récréation malo se sprostiti, se odpočiti
surveiller les élèves en récréation nadzorovati učence med odmorom